'Z obdavčitvijo bi psi spet postali obravnavani kot lastnina'

Zavedamo se, da gre za t. i. osnutek spremembe zakona, ki je še predviden za javno razpravo, a kljub temu menimo, da je določene pomisleke in vprašanja smiselno nasloviti že v tej fazi, so sporočili iz Zavoda Raziskovalni inštitut PES.

Z določenimi predlaganimi ukrepi v noveli zakona se sicer strinjajo in jih podpirajo, saj predstavljajo pomemben korak k izboljšanju položaja živali v Sloveniji. Pozdravljajo predvsem predlog prepovedi posedovanja živali za osebe, ki so storile hujše kršitve na področju dobrobiti živali. "To je korak v pravo smer in menimo, da je že skrajni čas, da se tak ukrep uvede. S tem bomo živali zaščitili pred neodgovornimi posamezniki in ustvarili boljše pogoje za njihovo varnost in dobrobit," so povedali.

Ne strinjajo pa se z obdavčitvijo psov oz. s t. i. prispevkom za oskrbo zapuščenih živali. "Menimo, da to pošilja napačno sporočilo, saj na ta način psi postanejo obravnavani kot lastnina, ne pa kot človekov najboljši prijatelj in zvesti sopotnik. Obdavčitev (oziroma obvezni prispevek) bi padla na ramena predvsem odgovornih lastnikov psov, ki svoje pse registrirajo in zanje skrbijo (problematika zavetišč pa niso samo psi!)."

Reševanje problematike zavetišč po njihovem mnenju zahteva drugačen, bolj sistematičen pristop, saj uvedba novega davka oz. prispevka ne odpravlja temeljnih vzrokov te problematike. 

"Ključnega pomena je vzgoja otrok, ki bodo odrasli v odgovorne lastnike vseh živali, ter osveščanje odraslih o pomembnosti ustrezne skrbi za svoje živali. Z dolgoročnim vlaganjem v izobraževanje in osveščanje bomo zmanjšali število zapuščenih živali in obremenitev zavetišč. Verjamemo, da je skrb za živali odgovornost celotne družbe, ne le posameznikov. Zato pozivamo k premisleku o boljših rešitvah, ki bodo koristile živalim, lastnikom in celotni skupnosti," so še dodali.

'Ugrizniti bo treba v kislo jabolko tihotapljenja psov'

Da bo breme plačevanja prispevka padlo na odgovorne lastnike, opozarja tudi Alenka Klemenčič iz pasje šole Bajka. "Zakaj bom morala jaz kot odgovoren lastnik, ki imam že celo življenje pse, plačevati prispevek za neodgovorne ljudi, ki jim je vseeno in za katere je dejstvo, da je vseeno tudi državi in posledično občinam?" se sprašuje.

Kritična je do zavetišč, katerih delo sicer spoštuje, a je prepričana, da so, ker dobijo plačilo le za prvih 30 dni, "sklenila posel, ki je poslovni samomor", zdaj pa bodo njihovo delo plačevali skrbni lastniki psov. "Poslanstvo zavetišč je, da poskrbijo za izgubljene pse, jih oskrbijo, če je treba, ter nahranijo in v čim krajšem času vrnejo lastniku. In to je čisto lepo ekonomsko vzdržno in zato bi morali imeti zavetišča. Če bi seveda živeli v državi, kjer sta kultura ljudi in interes države dovolj visoka, da poskrbijo za svoje živali."

Poleg tega, še dodaja, ima oskrbnik v zavetišču premalo časa, da bi se zares posvetil živali. "Če pogledaš, koliko je psov v zavetiščih in to deliš z dvema osebama, ti da matematika zelo malo časa na psa. Je življenje to, da ima vsak dan svežo vodo in hrano, streho nad glavo in 20 minut fizičnega stika s človekom, kar pomeni sprehod? Če je to življenje, potem jaz zanj ne bom plačevala."

Prepričana je, da se država reševanja problema loteva na napačni strani. Ugrizniti bo treba v kislo jabolko tihotapljenja psov in ustaviti posle, kjer se na njihov račun obrača veliko denarja. Zaradi teh psov imamo polna zavetišča, je jasna. "Če se naredi dobra statistika zavetišč in če se pregleda, koliko naših psov je čipiranih in se jih vrne lastnikom, bomo videli, koliko res potrebujemo boksov na občino. Zakaj pridejo v zavetišče nečipirani psi? Zakaj imamo toliko čudnih psov, ki se specifično obnašajo, ki so si vizualno zelo podobni, ki se najdejo na skorajda istih lokacijah? Vemo, od kod prihajajo, vemo, kaj se dogaja z njimi. Namesto da bi se udarilo po žepu vestne lastnike psov, dajmo raje udariti vse, ki podpirajo tako vedenje. Samo odprite strani, na katerih se prodajajo psi brez papirjev in njim nabijmo dajatev. Da ne govorim o vseh zaseženih psih – zaračunajte oskrbo državi tako, kot se begunce vrača nazaj v države."

'Sistem je poln pomankljivosti'

Trenuten sistem financiranja zavetišč za živali (imamo jih 16) je poln pomanjkljivosti, pa pojasnjujejo v Ljubljanskem društvu za zaščito živali. Velik del sredstev za svoje delovanje morajo namreč zavetišča zagotoviti sama, z donacijami in prispevki.

Občine krijejo stroške oskrbe zapuščenih živali zgolj prvi mesec, nato pa te prevzamejo zavetišča. "Kot da bi oseba prišla v hotel in rekla 'za 30 dni vam plačam, potem me pa morate imeti, ampak plačam vam ne več'. Sistem ni najbolj idealen, zavetiščem prepušča čisto preveč odgovornosti. Ni pa krivda zavetišč, da morajo za te živali skrbeti, oni samo pospravljajo za ljudmi, ki so neodgovorni," poudarja Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana.

Tudi ona opozarja, da ideja, ki je nastala na resornem ministrstvu za kmetijstvo, ni dobra. "Medtem pa ne moremo naredimo nič za vse tiste, ki za svoje živali ne poskrbijo –  da so registrirane, da so cepljene, da je za njih kakovostno poskrbljeno."

Po njenem mnenju bi se morala bolj vključiti tudi veterinarska inšpekcija, ki bi po državi preverila, kje vse za živali ni poskrbljeno, kje niso označene, kje skrbniki zanje ne skrbijo niti minimalno ... "Mogoče bi morali raje iz tega dobiti kako sredstvo več, ne pa da kaznujejo lastnike, ki imajo svoje živali označene," predlaga.

'Poskrbeti bi morali, da je za živali vedno boljše, ne pa vedno slabše'

V zavetiščih predloge ministrstva sicer še proučujejo, vendar že zdaj opozarjajo, da bo nedopustno, če se bodo znižali pogoji, pod katerimi zavetišča oddajajo zapuščene živali. "Vse živali, ki jih oddajamo, so v rokah neodgovornih lastnikov nekoč že bile. Vsaj posredno, večinoma pa neposredno," opozarja vodja zavetišča Mačja Hiša Helena Hacin.

Že sam sprejem živali v zavetišče je torej posledica neodgovornega lastništva. "Zagotovo živali ne moremo oddati prvemu, ki pride, ne da sploh izvedemo nek posvojitveni postopek. In tako žival oddamo nekomu, ki bo zanjo na dolgi rok vsaj približno skrbel odgovorno," dodaja.

Ob tem opozarjajo na začarani krog, saj neustrezni skrbniki predstavljajo tveganje, da žival ponovno pristane v zavetišču. "Tu je tudi kup mačk, ki so zunaj, ki nimajo nobenega zavetja, psi, ki so na verigah v neprimernih pogojih," našteva Cerjak Kasteliceva ter ob tem poudarja: "Absolutno ni rešitev, da se pogoji za oddajo znižujejo. Kot družba bi morali poskrbeti, da je za živali vedno boljše, ne pa vedno slabše."

Obe sogovornici poudarjata, da je pomembna tudi preventiva. Tak primer bi na primer lahko bila obvezna sterelizacija in kastracija.

'Obeta se ponovna možnost evtanazije' 

Bolj kot prispevek na pse nas skrbi dejstvo, da se ob noveli obetajo tudi drugi ukrepi, ki vsekakor niso v nobeno dobrobit zapuščenim živalim, še manj pa učinkovito rešujejo prenasičenost živali v zavetiščih, pa opozarjajo v Zavodu Muri.

"Če  bomo še vnaprej imeli do problematike psov in mačk v naših zavetiščih mačehovski odnos, se obeta ponovna možnost evtanazije. In z grenkobo ob pisanju teh vrstic vam lahko zatrdimo, da smo bili na tistem sestanku na UVHVVR eni izmed redkih zavetišč, lahko rečemo edini, ki smo temu odločno nasprotovali," so sporočili.

Povsem verjetno je, da se bodo sprejeli ukrepi, ki bi v določenih primerih dovoljevali evtanazijo t. i. nesocializiranih, neozdravljivo bolnih psov in neozdravljivo bolnih mačk. 

"Vsi vemo, da je meja med tolmačenjem temina 'neozdravljivo' in predvsem razumevanjem pasjega vedenja zelo zelo tanka. Bolj kot prispevek, ki znaša zgolj vrečo cenenih briketov za psa, naj vas torej skrbi dejstvo, da moramo kot družba začeti delovati zaščitniško do tistih najbolj ranljivih," so še dodali.

UVHVVR: Odziv nas preseneča

"Ideja o možnosti uvedbe prispevka skrbnikom psov in ne davka je nastala na podlagi dejstva, da je v Sloveniji skrb za zapuščene živali prenesena na lokalne skupnosti. Občine zato plačujejo rezervacijo mest v zavetišču, višina stroška pa je odvisna od števila registriranih psov v občini," o razlogih za prenovo sistema oskrbe zapuščenih živali pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer poudarjajo, da je uvedba prispevka prepuščena občinam, saj te že skrbijo za financiranje zavetišč, ponekod tudi za opremljenost sprehajalnih poti z zabojniki za pasje iztrebke. 

S spremembami želijo zagotoviti, da bi bilo posvajanje živali iz zavetišč lažje, posvojitelji bi bili tako oproščeni prispevka, zato jih preseneča, da eno od zavetišč takemu predlogu celo nasprotuje. "Preseneča nas tudi odziv določenih društev za zaščito živali, saj bi taka dajatev mogoče pomenila še dodatni razmislek, preden oseba sprejme impulzivno odločitev in brez razmisleka postane skrbnica psa. Vsekakor upamo, da bomo v nadaljevanju usklajevanje rešitev nadaljevali in končali za skupno mizo, kot smo ga tudi začeli,"  še dodajajo na Upravi, kjer zanikajo navedbe, da bo novela zakona zniževala standarde za oddajo živali. 

Prav tako opozarjajo, da trenutno zakonodaja ne predpisuje pogojev za oddajo živali, "se pa na upravi pogosto srečujemo s primeri, ko posamezniki izpostavijo, da je iz nekaterih naših zavetišč nemogoče posvojiti žival," zato želijo, da bi bile posvojitve z uvedbo sprememb lažje. 

Novelo zakona sicer še usklajujejo, še ta mesec pa naj bi šla v javno razpravo.