Enemu izmed njih so, skupaj z upokojenko Ivanko, danes podarili topel dom.
In verjeli ali ne - kužku je ime Srečko. Ivanka je kužka z imenom Srečko izbrala po skoraj dveh urah iskanja med številnimi žalostnimi očmi, ki čakajo na nov dom. Tega na Lahovem bodo namreč imeli le do novega leta, preostale bo treba preseliti v druga zavetišča.
Do objektov na Lahovem se pride po poti skozi Cerknico, do Bloške police, nadaljuje do Nove vasi, kjer za bencinsko črpalko v Novi vasi zavije levo proti Velikim Laščam ter po nekaj kilometrih ponovno na levo v smeri Ravnika. Po 500 m se na levi strani vidijo podolgovati nizki objekti, ki so varovani.
Oddaja živali je možna vsak dan od 13.00 do 17.00 ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 17.00 ure.
Neracionalno kopičenje živali
Čeprav se na prvi pogled zdi še tako neverjetno, pa zgodba o Mileni Močivnik in njenih psih niti ni tako osamljen in redek primer. Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) namreč vsako leto obravnava nekaj primerov ljudi, ki neracionalno kopičijo večje število živali. V tujini takim ljudem pravijo zbiralci, psihologi pa se s tem pojavom ukvarjajo že vrsto let.
Da Milena Močivnik do živali goji nekritično ljubezen, je bilo moč večkrat razbrati med vrsticami njenih nasprotnikov, čeprav o tem na glas nihče noče govoriti. Tudi Močivnikova taka namigovanja zavrača. Vendar pa VURS pri problematiki zavetišča Milene Močivnik, njeno zgodbo povezuje z podobnimi fenomeni v tujini.
»S članki o zbiralcih živali ne želimo dajati vrednostnih sodb o MIleni Močivnik,« poudarja direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač. »Ne gre za namigovanja«, pravi, »temveč le za podajanje informacij«, saj na VURS-u ugotavljajo, da je šlo v primeru Močivnikove za kopičenje živali brez resnih namenov oddajanja.
Če je verjeti govoricam, Močivnikova ni želela oddati živali tistim, ki imajo otroke ali jih nekoč bodo imeli, prav tako naj ne bi bilo primerno stanovanje, še manj hiše, kjer bi bil pes lahko privezan ali v boksu. Vprašanj in zahtev naj bi bilo toliko, da se je le malokdo odločil kužka odpeljati domov, prostovoljci pa upajo, da bo zdaj drugače.
O njenem stanju in odnosu do psov pa je pred dnevi javno spregovorila še avstrijska zaščitnica živali Brigitte Reuter, ki pravi, da Močivnikova potrebuje zdravniško pomoč. S tem je razburila krog okoli Močivnikove.
Njena ocena temelji na enoletni izkušnji, ki jo je imela s Močivnkovo, dodaja Reuterjeva, saj je bilo psa iz zavetišča v tem času praktično nemogoče odpeljati.
Nezmožnost ločitve od živali je le eden od pomembnejših simptomov, s katerimi psihologi opisujejo zbiralce živali. Problem pa meje intime preraste, ko skrbnik zanje ne more več ustrezno poskrbeti, in s tem postane moteč okolici.
V Ameriki, kjer so o zbiralcih živali narejene razširjene psihološke študije, letno obravnavajo okoli 2000 podobnih primerov, kar je statistično primerljivo z našo državo.
