Kmetje v skrbeh: zaradi ukrajinskega žita domača letina nekonkurenčna

Če bo lepo vreme, bodo slovenski kmetje prihodnji teden začeli z žetvijo pšenice, a jih obenem skrbi, kakšna bo cena zlatega zrnja. Na evropsko tržišče namreč prihaja 20 milijonov ton pšenice iz Ukrajine. Za primerjavo, Slovenija je lani pridelala 150 tisoč ton pšenice. Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška so z dovoljenjem Evropske unije prepovedale uvoz ukrajinskih žit, dovolile pa tranzit v druge evropske države. Zaradi nizkih cen se bojijo, da bodo morali pšenico prodajati pod stroškovno ceno.  

Fran Küčan s Kmetije Küčan, sicer podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, opozarja: "Ta masovna količina blaga bo povzročila zmedo na trgu in teh 220 oziroma 200 evrov pomeni, da je strošek pridelave pšenice minimalno 285 evrov in za ta strošek kmetje pričakujemo, da bo pokrit." 

 Evropska komisija je napovedala pomoč 22 evropskim državam, a Slovenija bo od 330 milijonov dobila zgolj milijon dvesto tisoč evrov. "Bomo videli, ali bomo ciljno usmerjali pomoč tistim, ki so proizvajalci v določenem obsegu," na to dodaja kmetijska ministrica Irena Šinko. 

Ukrajinska podjetja namreč že pošiljajo ponudbe slovenskim predelovalcem moke. "Na primer ukrajinsko podjetje Pivden je podjetje, ki je registrirano za evropski trg, izdelke pa ponujajo na slovenski trg. Ponujajo moko z oznako premium, ki stane 370 evrov. Istočasno pa lahko natisnejo etiketo kupca, ki bo v Sloveniji to moko distribuiral," še pravi Küčan.  

Kar pomeni, da lahko moko kupite z mislijo, da gre za slovensko poreklo ali za moko iz Evropske unije, pravi Kučan in dodaja: "Tolaži nas le to, da vsi, ki so do zdaj to moko kupovali, niso bili zadovoljni. Še večji problem je v tem, da je prisotna ukrajinska pšenica in tukaj je problem standardov. Slovenska pšenica se prideluje po zelo strogih standardih, kar se tiče gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Medtem pa ne mi sami in pa tudi nihče drug ne ve, kakšna sredstva lahko uporablja Ukrajina."

A vprašanje, ki ostaja, je, ali bi cenejša pšenica pomenila tudi pocenitev kruha.  

"Tukaj ni naslov Franc Küčan, sindikat kmetov in pridelovalec pšenice, ampak je tukaj pravi naslov Žito Ljubljana, Mlinotest Ajdovščina, Murska Sobota ali pa še katera druga izmed velikih trgovin, ki prodajajo te izdelke. Kmetje tudi to obsojamo. Če mi kmetje izgubimo 40 odstotkov pri ceni, potem bi bilo za pričakovati, da se za 40 odstotkov poceni tudi sam kruh," še dodaja Küčan. 

Za konec pove, da v celotni ceni kruha znaša cena pšenice pet odstotkov in da se tega vsi dobro zavedajo. 

V soju podražitev in trenutnih razmer kmetijstva se je kmetijska ministrica z evropskim komisarjem za okolje pogovarjala tudi o tem, da bi Slovenija predvidene zahteve glede kmetovanja na območjih Nature 2000 izvajala v obliki prostovoljnih shem in ne obveznih ukrepov. Omejitve pri kmetovanju se nanašajo na košnjo, ki bi bila dovoljena enkrat letno, in sicer zadnji dan junija, prepoved gnojenja, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in melioracijo. "Evropski komisar nas je opozoril, da je možno imeti prostovoljne ukrepe, vendar se moramo zavedati, da moramo dosegati cilje, ki so nastali zaradi evropskega opomina," je o srečanju povedala Irena Šinko.