'Če se stranke ne znajo dogovoriti, se lahko Janša smeji vsakemu novemu imenu za mandatarja'

Pravijo, da se bo tako nadaljevala agonija Slovenije z enostrankarsko vlado SDS. Ob tem upajo, da bo pri preostalih strankah, ki imajo večino v DZ, prevladal razum. "Pot do predčasnih volitev pelje edino preko projektne vlade. Očitno si nekateri predčasnih volitev ne želijo, čeprav veliko govorijo o njih," so zaključili.

Včeraj je namreč izvršilni odbor stranke SLS odločil, da stranka po izstopu iz koalicije, kar naj bi se zgodilo pred februarsko sejo, ne bo sodelovala pri oblikovanju t. i. prehodne vlade. Predsednik stranke v odhajanju Radovan Žerjav je dejal, da "mnogi komentirajo tudi v imenu naše stranke in nas tiščijo v takšne in drugačne trojčke". Poudaril je, da SLS "ne bo sodeloval pri oblikovanju nove levosredinske koalicije" oz. kakršne koli projektne ali tehnične vlade.

Napovedal je, da bosta na omenjeni seji odstopila tudi oba strankina ministra. Žerjav poudarja, da bo stranka potem delovala kot konstruktivna opozicija.

PS je z Državljansko listo (DL), stranko DeSUS in SLS poskušal oblikovati t. i. projektno vlado. Kot kandidat za mandatarja za sestavo takšne vlade se je najbolj pogosto pojavljalo ime pravnika Mira Cerarja, a se je ta odločil, da mandatarstva ne bo sprejel.

Erjavec: Prizadevali si bomo za konstruktivno nezaupnico

Odzval se je tudi predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je dejal, da bo v skladu s sklepom sveta stranke do prve redne seje državnega zbora nadaljeval prizadevanja, da stranke sklenejo dogovor, ki bi imel za rezultat izglasovanje konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše. V primeru, da konstruktivne nezaupnice ne bo, se bodo dogodki odvijali v smeri predčasnih volitev, na kar se bo stranka DeSUS ustrezno pripravila.

"Trenutno politično stanje v Sloveniji je namreč nesprejemljivo," je povedal in dodal, da bo stranka DeSUS v morebitno novo vlado vstopila z dvema programskima predpogojema. Prvi je, da mora  usklajevanje pokojnin ostati nespremenjeno, drugi pa, da je treba iz zakona za uravnoteženje javnih financ črtati 143. člen, ki je po mnenju stranke povzročil preveč krivic.

Po Erjavčevem mnenju bi bilo prav, da se stranke, ki te vlade ne podpirajo več, sestanejo in pogovorijo o možnosti rešitve politične krize. "Če se želi to vlado zrušiti, jo je treba z nezaupnico," meni. Spomnil je, da je ne nazadnje tudi Janša "vrgel to rokavico". "Torej, če želite drugo vlado, vložite konstruktivno nezaupnico," je zaključil.

Predsednik DeSUS je sicer kritičen do Janševe retorike. Slednji je namreč dejal, da kdor koli se bo javil za predsednika vlade, mora vedeti, da s partnerji, "ki so nam zabili nože v hrbet, tudi on ne bo imel veliko sreče v situaciji, v kateri smo". Ima pa Janša, kot pravi Erjavec, na neki način prav. "Če se stranke, ki ne podpirajo več te vlade, ne znajo dogovoriti, se dejansko Janša lahko smeji vsakemu novemu imenu za mandatarja," je dejal.

Odločitev SLS, da bo konstruktivna opozicija in bo podpirala tudi predloge morebitne nove vlade, je po Erjavčevem mnenju "bolj politikantstvo". "Če bi prevzeli resno odgovornost, bi sodelovali v projektni vladi. Biti konstruktivna opozicija pa je najbolj lagoden položaj. Gledaš, kaj se dogaja in govoriš všečno. To ni državotvorna drža," je bil do SLS oster Erjavec.

Ocenjuje pa, da v SLS prihaja tudi do strukturnih sprememb. "Žerjav je bil človek, ki je težil na sredino. Očitno pa gre SLS nazaj na desnico in si zato ne more privoščiti sodelovanja v vladi, ki jo sestavljajo zlasti stranke levega pola," je še dejal. Ob tem pritrjuje nekaterim ocenam, da gre morda tudi za vrnitev bratov Podobnik in njun vpliv na SLS.

Potem ko je SLS odrekla sodelovanje v morebitni levosredinski vladi, smo v položaju, v kakršnem smo bili na začetku tega mandata, pa meni vodja poslancev SD Janko Veber. Tedaj je bil SD pripravljen sodelovati v levosredinski vladi in tako kot takrat tudi zdaj meni, da je odgovornost za sestavo vlade v domeni PS. Zato od nje pričakujejo rešitev.

Ob dogovorih za podporo konstruktivni nezaupnici ostaja težava, koga bi stranke predlagale za mandatarja. SD je že pojasnil, da bo konstruktivno nezaupnico podprl, vendar ne nujno tudi vlade, ki bi jo izvoljeni mandatar sestavil. Toda obenem stranke obsojajo idejo za t. i. slamnatega mandatarja.

Veber je danes ponovil, da se v SD ne želijo opredeljevati do imen, ki se pojavljajo v javnosti. "Resen predlog mora priti od stranke, ki tak predlog pripravlja. Tedaj se je smiselno opredeljevati do predlogov za mandatarja," je dejal Veber. Dodal je še, da je do vseh potencialnih kandidatov za mandatarja nekorektno, da jih v javnosti ocenjujejo, še preden se sploh za kandidaturo odločijo.

Virant: Stranke bi se morale dogovoriti o konstruktivni nezaupnici

Kot je povedal predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant, bi se morale stranke dogovoriti o konstruktivni nezaupnici, da bi tako prišlo do predčasnih volitev, a sam za mandatarja ne bi bil pripravljen kandidirati. Meni še, da je preuranjeno govoriti o tem, koga vidi za mandatarja, saj da ta rešitev ni v rokah DL.

"Očitno nas je kar nekaj strank, ki si želimo hitro predčasne volitve, in prepričan sem, da je mogoče najti pot do njih. Morali bomo skleniti dogovor o konstruktivni nezaupnici," je v izjavi za medije dejal Virant. Kot je poudaril, bo DL gotovo pristala na vsako rešitev, ki bo ustavna in ki nas bo pripeljala do predčasnih volitev v najhitrejšem možnem času.

Na vprašanje, kako bodo našli mandatarja glede na to, da je težko verjeti, da bi nekdo pristal na kandidaturo samo za krajši čas, Virant odgovarja, da je možnosti več. Po njegovih besedah morajo v DZ oblikovati neko "koalicijo za predčasne volitve". Za začetek pa bi bilo po njegovih besedah mogoče dobro, da posamezne stranke ne mahajo z imeni kandidatov, še preden se z njimi pogovorijo in še preden dosežejo dogovor.