Štruc je v obširnem zagovoru poudaril, da ni bil niti naročnik niti organizator niti ni prejel denarja ali kako drugače sodeloval v napadu na novinarja Večera Mira Petka. Glede kritičnega dne je Štruc pojasnil, da se je prav 28. februarja 2001 odpeljal v Portorož, kjer je bil skupaj s prijateljem Milanom Mrđenovićem in prespal v hiši prijatelja Hrvatiča. Podrobnosti takratnega obiska v Portorožu, ki jih je poskušala izvedeti višja državna tožilka Elizabeta Györkös, se Štruc ni spomnil. Dejal pa je, da je v Portorož večkrat zahajal, saj je včasih tam delal in živel.
Štruc je zatrdil, da je za novinarja Petka izvedel šele po napadu nanj oziroma po izbruhu zadeve Petek. Glede poznanstva z ostalimi obtoženci v zadevi Petek je Štruc povedal, da je Nevena Koludroviča in Branka Puca spoznal že pred kritičnim dogodkom, Draga Hojnika pa pozna šele od poletja 2001. Glede na dejstvo, da so bili ugotovljeni telefonski klici med njim in Hojnikom že pred kritičnim dogodkom, pa je Štruc pojasnil, da ga je morda kdo drug klical s Hojnikovega telefona.
Štruc je tudi pojasnil, zakaj je sprva večkrat zavrnil poligrafsko testiranje. Kot je dejal, je poligrafsko testiranje razumel kot "nekaj, kar je rezervirano za tretjerazredne državljane". "Kasneje sem se odločil, da sprejmem poligrafsko testiranje, o čemer sem maja 2003 v telefonskem razgovoru obvestil tudi predsednika parlamentarne komisije v zadevi Petek Mirka Zamernika. Na moje začudenje pa tožilstvo in policijo poligrafsko testiranje ni več zanimalo," je dodal Štruc in izrazil željo, da bi poleg poligrafskega testiranja opravil tudi zaslišanje pod hipnozo.
V zagovoru je Štruc ponovno opozoril na vlogo Maria Krivokapiča in Tanje Rižner v zadevi Petek. Po Štrucevih besedah sta Krivokapič in Rižnerjeva anonimni priči, ki imata v zadevi Petek enako vlogo kot samorazkrita anonimna priča Alen Robar. "Tožilstvo in policija sta od Krivokapiča in Rižnerjeve proti plačilu izsilila izjave, ki bremenijo mene in ostale obtožence v zadevi Petek," je poudaril Štruc. Ob tem je izrazil začudenje, zakaj tožilstvo in policija nista raje sledila edini pomembni sledi, to je odtisom obuval na kraju dogodka. Na Štruceve trditve o vlogi Krivokapiča in Rižnerjeve v zadevi Petek se je odzvala tožilka Györkösove in odločno zanikala, da bi tožilstvo katerokoli pričanje "nagradilo" s plačilom.
Odvetnik kot kurir s 40.000 evri
Na Okrožnem sodišču v Murski je sicer do presenetljivega posega državnega tožilstva prišlo že na začetku, saj je višja državna tožilka Elizabeta Györkös sodnemu senatu predlagala, naj odvetnika prvoobtoženega Daniela Planinšca zaslišijo kot pričo.
Tožilka je svoj predlog utemeljila s podatkom, da naj bi odvetnik Planinšec marca letos nekdanji anonimni priči Alanu Robarju ponudil denar za to, da prekliče vse navedbe, ki jih je povedal v preiskavi.
Györkösova se je pri tem sklicevala na izjavi dveh kriminalistov, ki sta nedavno opravila razgovor Robarjem. Ta naj bi kriminalistoma povedal, da ga je 22. marca letos obiskal odvetnik Planinšec in mu pokazal kovček, v katerem je bilo 40.000 evrov. Kot je znano, se je Alan Robar pred začetkom sojenja v medijih razkril kot zaščitena priča z izjavo, da mu je tožilstvo za pričanje v zadevi Petek ponudilo denar in varstvo. "Alen Robar je do sedaj že za več medijev podal svoje izjave, prav tako je napisal lastoročno izjavo, in to, kar je danes izvajalo tožilstvo, ni v ničemer potrjeno in ni nobenih dokazov. Jaz osebno to ocenjujem kot grobo laž, zato bomo morali zoper nekatere ljudi sprožiti kazenske postopke," je zatrdil Danijel Planinšec.
Planinšec je ugovarjal predlogu tožilke, saj naj bi šlo le za "logično posledico" dosedanjega ravnanja policije in tožilstva. S predlogom, da ga zaslišijo kot pričo, naj bi se skušali zavarovati, ker je podal kazensko ovadbo proti državni tožilki, je povedal Planinšec. Po odmoru je sodni senat zavrnil predlog višje državne tožilke Györköseve.
Obramba napovedala obširne zagovore
Po Andreju Štrucu naj bi se zvrstila še zaslišanja Nevena Koludroviča, Draga Hojnika, Stanislava Vogrinca in Branka Puca. Skoraj 25 strani dolga obtožnica Štruca, Koludroviča, Hojnika in Vogrinca bremeni kaznivega dejanja poskusa umora (za kar je zagrožena zaporna kazen od deset do 30 let zapora), medtem ko je Puc obtožen pomoči pri kaznivem dejanju. Štruc, Koludrovič in Hojnik so od septembra lani v priporu; septembra lani so priprli tudi Vogrinca, vendar so ga po treh mesecih izpustili in se brani s prostosti
Zagovornik Štruca nasprotuje "inkviziciji"
Štrucev zagovornik je povedal, da je bilo v preiskavi zavrnjenih veliko dokaznih predlogov obrambe. "In ker nismo mogli raziskati dejanskega stanja, je pričakovati vse to na glavni obravnavi, kar pa bo imelo za posledico obširnejše obravnavanje. Obramba je v ugovoru zoper obtožnico namreč predlagala, naj se zadeva vrne v preiskavo in se okoliščine vsestransko razčistijo, čemur pa sodišče ni sledilo," je dodal Planinšec, ki zoper obtožnico (ta je postala pravnomočna 4. marca letos) nima ugovorov pravne narave.
Po mnenju Koludrovičevega zagovornika Petra Grdiniča obtožnica ne podaja utemeljenega suma kaznivega dejanja in je "nedopustna", zato je na glavni obravnavi 20. maja zahteval, naj murskosoboško okrožno sodišče izvede kontrolo obtožnice. Še bolj je bil do obtožnice kritičen Hojnikov zagovornik Ivan Bukovnik, ki meni, da je obtožnica "v svojem bistvu nezakonita, saj temelji na nezakonito zbranih dokazih oziroma na nezakonitem pričanju anonimnih prič". Po besedah Bukovnika v obtožnici tudi ni mogoče najti pravega motiva kaznivega dejanja.
Tožilstvo dokazuje potek napada na novinarja
Današnji sklic glavne obravnave je prvi po 20. maju letos, ko se je sojenje v zadevi Petek začelo z branjem obtožnice. V njej višja državna tožilka Elizabeta Györkös poudarja, da so obtoženi pri kaznivem dejanju poskusa umora vsekakor delovali kot sostorilci. Šlo je za delitev vlog med njimi, pri čemer je Štruc prejel naročilo in 20.000 nemških mark od neznanega naročnika za to, da umori novinarja večera Mira Petka. Z obljubo plačila za izvršitev naročila je Štruc pridobil ostale izvajalce, izdelal je tudi načrt za napad in si sposodil avto, ki so ga uporabili za vožnjo na Koroško, prav tako pa je opravil izplačilo, pojasnjuje Györköseva.
Po ugotovitvah mariborskega okrožnega državnega tožilstva sta bila Koludrovič in Hojnik dejanska izvršitelja napada (ta se je zgodil 28. februarja 2001 pred Petkovo domačo hišo Mežici), Vogrinec pa voznik in stražar. Tako sta tudi Štruc in Vogrinec odločilno prispevala k izvršitvi kaznivega dejanja, saj je šlo pri celotnem dejanju za skupino medsebojno povezanih ravnanj. Štruc je seznanil 34-letnega Korošca Puca z načrtom ter mu naročil, naj obtožence vodi na kraj dejanja in jim pokaže Petkovo hišo, kar je Puc tudi naredil in tako nudil pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja.
