Prvomajski protest: 'Nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš'

"Delavke in delavci imamo vsako leto manj razlogov za praznovanje, skrbi, nezadovoljstvo in jeza pa povečujejo," so poudarili organizatorji prvega protestnega shoda ob 1. maju. Ob tem so izpostavili naraščajoče življenjske stroške ter plače, ki stagnirajo, prav tako pa tudi izkoriščanje na delovnih mestih ter vse večje število ur, ki jih morajo zaposleni preživeti v službi.

Tu pa je tudi, kot so dejali, dobičkonosnost delodajalcev, ki da nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje dobička. "S premajhnim številom zaposlenih na izmeno je dela za ostale zaposlene več, zato je tudi stopnja izkoriščanja večja." Opozorili so tudi na prekrarnost, razpadanje sistemov socialne države ter rekordne dobičke gospodarstva, "od katerih delavci nimajo popolnoma nič". 

Na protestu so se zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij. "Atipične oblike dela že več let izpodrivajo redne zaposlitve, pojavljajo se vedno nove oblike dela, vedno bolj prekarne, pri katerih pa ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica in podobno," je dejala Mojca Žerak, Sindikat Mladi plus. Zaradi tega so prekarni delavci v izredno ranljivem in negotovem položaju.

"Več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju," je bila jasna. Spomnila je tudi, da je aktualna vlada pred volitvami obljubljala rešitve, v koalicijsko pogodbo so zapisali, da se bodo sistemsko lotili problema prekarnosti. "Smo že na polovici njihovega mandata, rešitev pa še vedno ni na vidiku."

'Prekaren način življenja ni le faza odraščanja študenta'

Prav tovrstnemu delu, ki nima nobenih varoval, pa so zlasti podvrženi tudi študenti, je dejal predstavnik študentskega društva Iskra Primož Kolenc. "Kapitalistom se naše delo splača, saj niso dolžni izplačevati ne malic in ne prevoza, ob daljših bolniških odsotnostih pa nas običajno kar odpustijo," je dejal. Ob tem pa je spregovoril tudi o posrednikih študentskega dela: "Na naš račun polnijo žepe z dajatvami, ki jim jih moramo obvezno plačevati. Plačujemo jim zato, da smo lahko izkoriščani."

Tu pa je tudi stanovanjsko vprašanje. "Ker je javnih študentskih domov premalo, tretjina upravičencev ne pride do postelje. Novih domov se ne gradi, stari razpadajo, država jih zapira," je še izpostavil Kolenc.

"Prekaren način življenja ni le faza odraščanja, po kateri se postavimo na noge in normalno zaživimo: po študiju nas še naprej čakajo prekarna dela, ne pa redna zaposlitev," je še spomnil.

Žiga Brdnik iz sindikata ZASUK je predstavil položaj samozaposlenih v kulturi. Ti so si, kot je dejal, primorani sami kriti prispevke in davke ter stroške dela, kot sta prevoz in malica. Prav tako pa morajo sami kriti tudi stroške delovnih prostorov, opreme, materiala ter računovodske in administrativne stroške. "Za nas ne veljajo nobeni enotni standardi, ne ščiti nas nobena pogodba. Zato smo se odločili, da je skrajni čas, da premagamo individualizem in atomiziranost našega sektorja, se sindikalno organiziramo in se začnemo pogajati," je dejal.

Izpostavil je tudi, da so številni delavci povsem samoobremenjeni. "V času, ko je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost, imamo že več kot 100.000 samozaposlenih, številni od nas so v prikritih delovnih razmerjih. Teh 100.000 delavcev nas je povsem samoobremenjenih," je povedal.

'Položaj delavcev se slabša, ne glede na njihovo državljanstvo'

Predstavnik Ambasade Rog pa  je opozoril na položaj delavcev migrantov. "Ker vemo, da s svojim delom prispevamo k razvoju Slovenije, vztrajamo pri tem, da nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš," je dejala ter izpostavila, da kljub delu dobivajo odločbe o izgonu. Najhuje pa se ji zdi, da prebivalcem Slovenije o njih govorijo laži. "Pravijo, da smo kriminalci. Da smo grožnja. Da smo breme. Pravijo, da itak zapustimo državo po nekaj dnevih. V resnici tiste, ki ostanemo, deportira vlada. Ne pristajamo na takšno obravnavo delavcev."

Verjame, da lahko delu povrnejo čast in dostojanstvo, če se povežejo še z drugimi. Če bi država spoštovala delavce nasploh, je prepričana, da država bi spoštovala tudi tuje delavce. "Zdaj pa vidimo ravno nasprotno, položaj delavcev se slabša, ne glede na njihovo državljanstvo. To nam veliko pove o sistemu, v katerem živimo, in ta sistem ni dober za večino ljudi," je povedala.

Protesta se je udeležilo več sindikatov in drugih civilno-družbenih organizacij, med njimi tudi stavkajoči z upravnih enot, dostavljavci hrane in Gibanje za pravice Palestincev, ki so prebrali poziv palestinskih sindikatov, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Izraela. "Na protestu so bili vsi enotni - nujno je, da se delavski boji povezujejo, da se gradi moč delavk in delavcev ter da je bil tokratni protest šele začetek skupnega boja za lepšo prihodnost," so še sporočili iz sindikata Mladi Plus.