Začelo se je: od danes lahko oddate svoj glas na predčasnem glasovanju pred nedeljskim 'superreferendumskim' vikendom, v katerem bodo državljani odločali na štirih referendumih – treh posvetovalnih in enem zakonodajnem.
Temperatura pred nedeljskim glasovanjem dosega vrhunec, politični vložki so namreč veliki.
Naša predreferendumska soočanja, ki jih boste lahko v oddaji 24UR ZVEČER spremljali do četrtka, začenjamo s posvetovalnim referendumom o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči. Upravičenci do te so slovenski državljani, tujci s stalnim prebivališčem, osebe z mednarodno zaščito. Letos julija jih je bilo nekaj več kot 68.000.
Vprašanje na nedeljskem referendumu pa je "Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?"
Zakaj glasovati za, zakaj proti? V prvem predreferendumskem soočenju na POP TV smo gostili Aleksandra Reberška iz Nove Slovenije, Klemna Boštjančiča iz Gibanja Svoboda, Karmen Furman iz SDS in Luko Gorška iz SD.
Kaj Reberšek pravi na očitek iz opozicije, da gre pri pogojevanju prejemanja socialne pomoči za delovno sposobne osebe z opravljanjem družbeno koristnega dela za prisilno delo? "Tukaj sploh ne gre za prisilno delo. Spomnim se časa prejšnje vlade, ko sem na to temo govoril v državnem zboru in je že takratni državni sekretar na ministrstvu to rekel. Nikakor ne gre za to. Vsekakor si nekdo, ki prejema denarno socialno pomoč, službo lahko najde v trenutku, če le želi. Dejstvo pa je, da si marsikdo preračuna in je bolje, da ostane na denarni socialni pomoči, ker dobi bistveno več. Se pravi: zdrav človek sam odloča, ali bo prejemal pomoč, izkoriščal državo, ali pa bo v času gospodarske rasti – ko praktično dobiš službo kjerkoli želiš – šel v službo in tam delal," odgovarja Reberšek. Ob tem pa še spominja: "Leta 1980 ali še prej, smo to že poznali – takrat so hodili v vinograde nabirati grozdje, recimo."
Kaj pravi na to Boštjančič – se strinja s tem? "V nedeljo je velik referendumski dan, s štirimi referendumi. Samo eden je zakonodajni – in to je tisti, okoli katerega se vse vrti, tudi trije drugi. Zakonodajni je o zakonu, ki je bil maja sprejet v državnem zboru. Gre za zakon o parlamentarni preiskavi, po domače povedano o tem, da se povečajo pooblastila politikom, za to da odločajo o preiskavah (teoretično lahko) kateregakoli državljana. Ker obstoječa koalicija, ki je ta zakon potrdila, nima obstoječih argumentov, kako zagovarjati ta večja pooblastila politiki, si je izmislila tri tako imenovane posvetovalne referendume. Ki so si zelo različni, z nekimi vprašanji, ki že samam po sebi ponujajo nek logičen odgovor," meni Boštjančič. Kot dodaja, gre pravzaprav za trik oziroma manipulacijo.
"Jaz zagotavljam, vsaj tako kot vidim stvari, da v kolikor bodo ljudje te referendume potrdili, bomo imeli čudovit vzrok, da bomo rekli: Poglejte, ljudje so na referendumu povedali, da želijo, da ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč, opravljajo neko družbeno koristno delo," pa mu odgovarja Reberšek. "Se pravi, se bomo lahko na nekaj navezovali. Vi ste ta trik, kot zdaj nam očitate, sami uporabili na evropskih volitvah, p atega niste do konca speljali," je še dodal.
"Pravo ime za ta referendum je dimna bomba. Postaviš tri posvetovalne referendume, pri čemer je eden od njih, o lokalnih volitvah, o zakonu, ki se že izvaja," pa še pravi Boštjančič.
Gre torej za dimno bombo, kot pravi Boštjančič? Furmanova to zanika. "Gre za absolutno sprenevedanje trenutne opozicije, ki dobro ve, da so tudi sami spraševali državljane o vprašanjih na posvetovalnem referendumu. Menim, da sta vendarle socialna politika in socialna pomoč tako pomembno družbeno vprašanje, da je prav da ljudje – torej tisti, ki prispevajo, da ta sistem sploh deluje – sami odločijo o tem, v katero smer naj bo ta socialna politika v prihodnje uperjena. Treba je povedati, da s tem nikakor nikomur ne jemljemo socialne pomoči, ta mora ostati za tiste, ki jo potrebujejo – za bolne, invalide, tiste, ki zaradi objektivnih okoliščin ne zmorejo delati," pravi. In še, da pa denarna socialna pomoč nikakor ni izbira tistih, ki so delovno sposobni, zdravi, pa se v tem sistemu odločajo, da vendarle ne bodo delali. "Posledično jih vzdržujejo vsi tisti, ki delajo in prispevajo, da imamo takšno socialno državo, kot jo imamo. To je pomembno družbeno vprašanje in prav je, da ljudje na referendumu odločajo, v kakšno smer želijo, da je to področje v prihodnje urejeno."
"Marca 2016 je bilo med 17.045 dolgotrajno brezposelnimi 41,7-odstotka starih najmanj 50 let. 23 odstotkov je bilo invalidov in 18,8-odstotka iskalcev prve zaposlitve – to so bili mladi, ki so prišli n atrg dela oziroma bodo šele iskali svojo prvo zaposlitev," pa pravi Goršek. Kot dodaja, bi rad vedel, koga potem koalicija s tem targetira. "Če te številke damo na mizo, je teh dolgotrajno brezposelnih par tisoč. Težko me boste prepričali, da ste referendum razpisali zaradi teh par tisoč. Šli ste ga delati, da ste zameglili tisto primarno, za kar smo se mi borili – da pridemo do referenduma o zlorabih političnih oziroma parlamentarnih preiskav."
Kdaj bi prejemniki denarni socialni pomoči, ki so sposobni delati in bi zavrnili opravljanje družbeno koristnega dela, to pomoč izgubili? Gre za suženjstvo, kot trdi opozicija, ali za dodatno priložnost, pri čemer vztraja koalicija?
Celotno soočenje je na voljo v videih zgoraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.