Raziskava PIRLS poteka vsakih pet let in Slovenija v njej sodeluje od začetka, to je od leta 2001. Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Slovenski četrtošolci so namreč dosegli 23 točk manj kot leta 2016, so navedli ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Raziskava je pokazala, da slovenska dekleta še vedno dosegajo nekoliko boljše rezultate kot dečki, upad dosežkov pa je pri obeh spolih enak. Boljše bralne dosežke dosegajo učenci, ki imajo doma več knjig, ki doma pogosteje govorijo slovensko in katerih starši zelo radi berejo, je še predstavila nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta.
S 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v več drugih državah je namreč bralni dosežek upadel. Podoben dosežek kot Slovenija so osvojile še Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.
Pozivi k poglobljeni analizi
Direktorica urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Maja Mihelič Debeljak je dejala, da z rezultati ne morejo biti zadovoljni, da pa od njih ne nameravajo bežati. Spomnila je, da je zajem podatkov iz raziskave potekal takoj po vrnitvi učencev v šole, saj so se zaradi epidemije covida-19 več mesecev šolali doma. Je pa treba ugotoviti, ali je res samo to vzrok za upad, meni direktorica in poudarja, da se je treba izogniti poenostavljenim razlagam.
Tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki sicer meni, da zaradi rezultatov ni treba zagnati panike, je pozval k podrobnejšemu pregledu podatkov. Med drugim je omenil, da so bili otroci iz nekaterih držav pri testiranju pol leta ali več starejši od slovenskih otrok in da imamo od tri do štiri odstotke več otrok, ki ne govorijo stalno slovensko.
Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar pa je spomnil, da je tokratna raziskava prvič v celoti prešla na digitalno merjenje. Ob tem je navedel več raziskav, ki kažejo razlike med branjem s papirja in z zaslona, in dejal, da je lahko morda to del interpretacije upada bralne pismenosti, saj se ta kaže pri večini držav. Po njegovem mnenju bi veljalo ob spodbujanju digitalizacije "malo umiriti konje".
Da je bralna pismenost zelo kompleksna zmožnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov, zato izpostavljanje enega dejavnika ni korektno, pa je poudarila psihologinja Sonja Pečjak z ljubljanske filozofske fakultete. Upad bralne pismenosti v tokratni raziskavi PIRLS po njenem mnenju ni katastrofa, zahteva pa strokoven premislek različnih deležnikov.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.