Prva misija slovenskih vojakov je v 6 tisoč kilometrov oddaljeni Afganistan odpotovala marca letos, s seboj pa so odpeljali 41 ton in 409 kilogramov opreme. Slovenski specialci so se za naloge intenzivno pripravljali kar nekaj mesecev. Njihovo usposobljenost pa je pred odhodom ocenila kanadska vojska.
Največjo nevarnost so slovenskim izvidnikom pri delu predstavljale gosto posejane mine, nekajkrat pa sp neznanci napadli tudi kamp Julien, kjer so bili fantje nastanjeni. Na srečo so napade preživeli brez poškodb. Je pa v preteklih mesecih med 6.500 vojaki, kolikor jih sodeluje v tej mednarodni operaciji v Afganistanu, eden od danskih vojakov izgubil življenje. Prvi kontingent slovenskih vojakov je s svojimi izkušnjami pomagal tudi pri pripravi druge odprave 20-ih specialcev, ki so v Afganistan odpotovali v preteklih dneh.
V septembru bo Slovenija v to misijo prispevala tudi dva gasilca, ki jih Nato potrebuje na letališču v Kabulu. Kot je znano, je slovenska vlada tja pripravljena poslati celo gasilsko desetino. Že pa so povečali tudi število vojakov, ki bi lahko odhajali na prihodnje misije v Afganistan, in sicer na do 30. Ali bo Slovenska vojska tja prihodnje leto odpotovala, pa za zdaj še ni znano, saj severnoatlantsko zavezništvo še ni pripravilo nabora sil za prihodnjo misijo.
Slovesno ob vrnitvi
Ob vrnitvi slovenskih vojakov so v ljubljanski vojašnici Franca Rozmana Staneta pripravili krajšo slovesnost, so sporočili z obrambnega ministrstva. Na slovesnosti je vojake nagovoril načelnik štaba Poveljstva sil polkovnik Milan Obreza, pripadnikom kontingenta pa so podelili medalje v službi miru.
Drugi kontingent Slovenske vojske je v Afganistan odpotoval 15. avgusta. Vseh 20 pripadnikov kontingenta je prispelo v Kabul, se namestilo v kampu Julian in že izvajajo iste naloge, v istem območju odgovornosti, kot prvi kontingent. V primerjavi s prvim kontingentom so v izvidniški enoti večinoma novi pripadniki enote za specialno delovanje, so še sporočili z ministrstva. Del enote je že opravil predhodno izvidovanje v Afganistanu, tako da je enota dobro seznanjena z aktualnimi nalogami in razmerami na območju, za katerega bo odgovorna.
Pri pripravah so se pripadniki novega kontingenta opirali na izkušnje, ki jih je med svojo misijo v Afganistanu dobil prvi kontingent. Vojaki naj bi bili tako dobro pripravljeni na odgovorno nalogo, ki jih čaka v precej pomembnem obdobju za Afganistan, kjer potekajo priprave za oktobrske predsedniške volitve, sicer prve demokratične volitve v državi.
_________________________________________________
Slovenci v Afganistanu nismo iskali bin Ladna
V oddaji 24ur je bil gost major Peter Zakrajšek poveljnik 1. kontingenta SV v Afganistanu.
Kako je biti spet doma?
Zdaj, ko sem spet doma se zelo dobro počutim, predvsem bi rad poudaril, da je glede na moje pretekle izkušnje v preteklosti ta misija ena izmed najtežjih in sem zelo vesel, da smo vsi skupaj prišli živi in zdravi domov.
Kot smo slišali je bila to doslej najnevarnejša mednarodna operacija za slovensko vojsko v tujini, pri svojem delu ste bili izpostavljeni tudi nevarnostim. Ali drži, da so vas v bazi napadli z raketami?
Med izvajanjem naše misije se je zgodilo nekaj incidentov vendar na srečo noben v bazi ni bil ranjen.
Ste našli te ljudi, ki so napadli bazo?
Sedaj so enote Isafa uspele dobiti vse, ki so nas napadli.
Vaše delo je bilo predvsem izvidniško. Kje in kako ste delali?
Konkretno moje delo je bilo delo v poveljstvu Isaf, res pa je, da se je večina kontingenta ukvarjala predvsem z izvidniškimi nalogami. Od nadrejenega poveljstva so dobili naloge razjasnjevanja določenih situacij na terenu odšli tja in pomagali pri razrešitvi situacije.
Nekateri so namigovali, da ste sodelovali pri iskanju Osame bin Ladna. Drži?
Mislim, da je bila to predvsem neslana šala naših medijev, ni res, da bi iskali Osamo bin Ladna.
Kako so vas sprejeli domačini?
Domačini so bili običajno zelo prijazni seveda obstaja tukaj ovira pri neposrednem komuniciranju, običajno smo pri tem uporabljali tolmače. Ti tolmači so morali prevajati v dva jezika "darin" in "paštu", ki sta pretežna jezika v Afganistanu. Znanje angleščine nam je služilo zgolj pri sporazumevanju z ostalimi pripadniki Isafa.
V Afganistanu bodo v naslednjih mesecih, ko je tam že drugi slovenski kontingent, prve demokratične volitve. Menite, da bo nevarnost za slovenske vojake v Kabulu tako še večja?
Po mojem mnenju obstaja največja nevarnost za preložitev volitev in sicer s tem, da bi lahko na katerega od kandidatov skušali napraviti atentat. To pomeni, da bi se volitve po njihovi zakonodaji prestavila za šest mesecev.
