V šolske klopi je danes sedlo 187.525 šolarjev in šolark ter okoli 74.000 dijakov in dijakinj. Prvič je v šolo odšlo 20.840 otrok. Posebno pozorni bodite na začetku novega šolskega leta vozniki, še zlasti v bližini šol, za varnost otrok v prometu pa te dni poostreno skrbijo tudi policisti in redarji.
Število osnovnošolcev se že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj. V šolskem letu 2018/19 je bilo v srednje šole vpisanih 73.110 dijakov, 5.000 manj kot pred šestimi leti. Ta trend se bo po pričakovanjih v prihajajočem šolskem letu ustavil, saj bodo prihodnje generacije 15-letnikov vse večje.
Že tretje leto zapored pada število prvošolcev
Število prvošolcev je letos nižje kot v preteklem šolskem letu, ko je prvi razred obiskovalo 21.874 otrok. S tem se že tretje leto nadaljuje padanje števila prvošolcev.
Nekaj nasvetov, kako prvošolca pripraviti na šolo, v članku z naslovom V šolo s čim manj stresa, v katerem strokovnjak Marko Juhant opozarja, da otrok lahko doživi prvi šolski dan kot stres, če starši preveč poudarjajo, da se končuje obdobje iger in igrač. Če pa so starši mirni in otroku kupijo potrebne šolske stvari, ne da bi to pretirano poudarjali, se malce pošalijo in mu povedo, kako lepo je bilo, ko so oni hodili v šolo, to ni stres, ampak pričakovanje.
Vedno več se jih šola na domu
Leta 2004 so se šolali na domu štirje, zdaj že več kot 300 učencev. Šolanje na domu omogoča šolska zakonodaja od leta 1996, a so se v praksi prvi primeri začeli pojavljati leta 2004, ko so prve štiri učence izobraževali doma. Od takrat število otrok, ki se šolajo na tak način, vsako leto malce naraste, saj se vedno več staršev odloča za tovrstno izobraževanje. V preteklem šolskem letu se je doma šolalo že 332 otrok.
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se večina staršev za šolanje otrok na domu odloča v prvem razredu, nekateri začnejo pozneje. Med šolajočimi na domu je praviloma najmanj učencev 9. razredov. V šolskem letu 2012/13 se je na domu šolalo že več kot 120 učencev, od leta 2015/16 pa že več kot 200.
V razredih povprečno po 19 učencev
V oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) je bilo v povprečju 19 učencev. Oddelki samostojnih šol so bili številčnejši od povprečja (s po 20,7 otroka), v oddelkih podružničnih šol pa je bilo otrok precej manj (11). Razlike obstajajo tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,5 otroka), ugotavlja Statistični urad RS.
Podružnična šola Lehen začasno zapira vrata
V Sloveniji sicer deluje 455 matičnih šol, poleg njih pa še 317 njihovih podružnic, kar je ena manj kot v preteklem šolskem letu. Začasno bo namreč prenehala delovati podružnična šola Lehen na Pohorju, ki deluje v sklopu OŠ Brezno - Podvelka.
Otroci najbolj ranljivi udeleženci v prometu
Prvošolčki so letos ob rumenih ruticah za večjo vidnost v prometu prejeli tudi rumeni balon. Otroci namreč spadajo med najbolj ranljive udeležence v prometu, saj v promet vstopajo s svojimi razvojnimi značilnostmi. Težko predvidijo nevarne okoliščine, ki lahko velikokrat pripeljejo do napak v njihovem ravnanju, in so zato bolj ogroženi. Ker so manjši, imajo ožje vidno polje kot odrasli in zato pozneje opazijo vozila z leve ali desne. Njihovo ravnanje usmerjajo predvsem radovednost, čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum, zato morajo biti vozniki nanje vselej pozorni in jim vedno prepustiti prednost na prehodih za pešce, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.
Mestni redarji in policisti bodo poostreni nadzor nadaljevali tudi prve dni šole, nadzirajo pa predvsem hitrost in upoštevanje predpisov v okolicah šol. Policisti bodo preverjali še brezhibnost koles in mopedov, ki jih uporabljajo šolarji, ter nadzorovali prepoved kajenja v vozilu, v katerem se pelje otrok.
Dijaki na ulice skupaj s policisti
"Letos k skrbi za varnost otrok v prometu pozivamo malo drugače – namesto z opozorili raje z zgledom," so sporočili s policije. Ljubljanskim policistom so se namreč danes pri varovanju otrok na poti v šolo in domov na lastno pobudo pridružili še dijaki dveh srednjih šol. Na prvi šolski dan so tako malčke skupaj varno pospremili po šolski poti, pridružila pa sta se jim še njihova dva prijatelja in vzornika – glasbenik in mojster borilnih veščin Denis Porčič - Chorchyp ter najprijaznejši slovenski policist – Leon.
Brezplačna gradiva poleg prvošolcem tudi drugošolcem
Glede na pred poletjem spremenjen pravilnik bodo v osnovnih šolah učna gradiva po novem brezplačna tudi za učence 2. razredov osnovne šole, kar je dobra novica predvsem za družinske proračune.
Dva nova izbirna predmeta
Novo šolsko leto prinaša nekaj novosti, tako v osnovnošolskem kot tudi srednješolskem izobraževanju. V osnovnih šolah bodo začeli uporabljati prenovljena učna načrta za slovenščino in izbirni predmet čebelarstvo, kar bo dodatna obremenitev predvsem za učitelje, ki bodo morali prilagoditi priprave na pouk. Med izbirnimi predmeti bodo imeli učenci na voljo dva nova, in sicer filmsko vzgojo in slovenski znakovni jezik.
Pestrejša ponudba se obeta tudi za dijake, saj bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove izobraževalne programe. Vajeništvo bo v novem šolskem letu izvajala širša mreža šol, povečujejo tudi število izobraževalnih programov, ki bodo izvajani v vajeniški obliki. V lanskem šolskem letu so bili to programi mizar, kamnosek, oblikovalec kovin - orodjar, gastronomske in hotelirske storitve, steklar, slikopleskar - črkoslikar, papirničar in strojni mehanik, v novem šolskem letu pa se jim pridružujejo programi zidar, elektrikar, mehatronik operater in klepar - krovec.
Izenačenje polnoletnih dijakov z ostalimi
Nekaj sprememb bo za polnoletne dijake, ki si izostanka od pouka ne bodo mogli več opravičiti sami, njihovi starši pa za vpogled v ocene in vzgojne ukrepe tudi ne bodo več potrebovali njihovega soglasja. Na vse dijake pa se nanašajo spremembe glede vzgojnih ukrepov. Po novem bo lahko učitelj dijaku prepovedal prisotnost pri uri pouka, če bo ta z neprimernim vedenjem bistveno oviral njegovo izvajanje. Gimnazija bo lahko dijaka izključila, ko mu bo izrečen peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, ko mu bo izrečen četrti ukor.
Kaj prinaša šolski koledar?
V novem šolskem letu učence in dijake prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in na začetku novembra, ko so predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti kar od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati, saj to po novem pravilniku o šolskem koledarju ni več potrebno. Zimske počitnice za učence in dijake z zahoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste z vzhoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti za prvomajske praznike.
Več o tem pa v prispevku Kombinatorika šolskega koledarja in dopustov: za 4 dni dopusta kar 12 dni počitnic!
Višje plače za razrednike, z novembrom en plačni razred več za vse učitelje
Po zvišanju plač januarja letos si lahko v novem šolskem letu učitelji enako kot večina ostalih javnih uslužbencev obetajo še eno zvišanje plač. 1. novembra se jim bodo te zvišale za en plačni razred. Že septembra bodo za en razred višje plače dobili razredniki. Kot so povedali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, morajo šole z učitelji razredniki v ta namen skleniti nove pogodbe o zaposlitvi.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.