Korupcija v zdravstvu: štirje zdravniki spoznani za krive prejemanja daril

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je danes z izrekom obsodilnih sodb zaradi sprejemanja oziroma dajanja nedovoljenih daril sklenilo sojenje zaradi korupcije v zdravstvu. Obtožene zdravnike Vaneta Antoliča, Roka Vengusta, Sama Karla Fokterja in Roberta Janeza Cirmana je sodišče spoznalo za krive nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical, pri katerem so zdravniki za protiuslugo še naprej naročali medicinski material določenega proizvajalca.

Nekdanjega komercialista v podjetju Emporio Medical Darka Žafrana pa je sodišče spoznalo za krivega nedovoljenega dajanja daril.

Sodišče je Antoliču izreklo leto in šest mesecev zaporne kazni in denarno kazen v višini 8100 evrov. Cirmanu je izreklo tri leta zaporne in 20.000 evrov denarne kazni, Fokterju deset mesecev zapora in 6000 evrov denarne kazni ter Vengustu dve leti in dva meseca zapora in 15.000 evrov denarne kazni. Žafranu je naložilo 10.000 evrov kazni ter eno leto in šest mesecev zapora.

Tudi odvzem prejetih nagrad, začasne prepovedi opravljanja poklica pa sodišče ni izreklo

Cirmanu, Fokterju in Vengustu je sodišče izreklo še odvzem prejete nedovoljene nagrade, in sicer okoli 53.000 evrov Cirmanu, 6000 evrov Fokterju in skoraj 33.000 evrov Vengustu. Vsem je naložilo tudi vračilo sodnih stroškov. Ni pa sodišče izreklo začasne prepovedi opravljanja poklica, kot je za zdravnike predlagalo tožilstvo. Kot je pojasnila sodnica, kaznivega dejanja niso storili v povezavi z zdravljenjem.

"Sodišče ni naivno, da bodo današnje sodbe karkoli spremenile na področju korupcije v Sloveniji. A naj bo jasno, da bo obsojen vsak, ki mu bo dokazano, da je zahteval, sprejemal, dajal podkupnine, ne glede na to, ali je državni sekretar, zdravnik, tehnični preglednik ali skladiščnik," je v obrazložitvi sodbe izpostavila sodnica Dejana Fekonja.

Po oceni sodnega senata je bilo dokazano, da so imeli zdravniki vpliv na to, kateri material bodo uporabljali. Tako so na primer na oddelku za hrbtenično kirurgijo na ljubljanski ortopedski kliniki, ki ga je vodil Vengust, medicinski material dobavitelja Emporio Medical začeli uporabljati na njegovo pobudo. Prav tako po besedah sodnice ne gre prezreti, da je Žafran ponudbo in predračune naslovil neposredno na Vengusta. Antolič pa je kot predstojnik ortopedske klinike pri javnih razpisih poskrbel za strokovne kriterije, predlagal strokovnega člana komisije, ki je ocenjeval ponudbe, lahko je tudi sprejemal odločitev, da se nabava materiala prekine. Vpliv na izbiro ponudnika sta imela tudi Cirman kot vodja oddelka v bolnišnici Valdoltra in Fokter kot predstojnik oddelka v celjski bolnišnici, je še izpostavila Fekonja.

Žafran pa je bil po besedah sodnice vezni člen med zdravniki, s katerima se je dogovarjal glede podkupnin, to pa je sporočal nekdanjima solastnicama podjetja Emporio Medical Ani in Urški Jurković. Pri dajanju nagrad je Žafran sodeloval tako, da je izračunaval nagrade, na podlagi njegovih izračunov pa sta Jurkovićevi odrejali nakazila zdravnikom na bančne račune v tujini ali pa na Žafranov račun na Hrvaškem, ki ga je odprl prav z namenom nakazil za plačevanje zdravnikom.

Obtoženi razdeljeni v več skupin, krivde v zameno za nižjo kazen ni priznal nihče

Začetek dogajanja v aferi korupcije v zdravstvu sega v leto 2013, ko so takratnega decembra kriminalisti opravili preiskave na skoraj 60 naslovih po vsej državi. Na predobravnavnem naroku je tožilec Iztok Krumpak vsem obtoženim ponudil, da bi v primeru priznanja krivde zanje zahteval nižjo kazen, česar pa ni storil nobeden od njih.

Sodnica Fekonja, ki predseduje sodnemu senatu, je takrat zaradi velikega števila obtoženih sojenje sicer razdelila v več skupin. V prvo je bil poleg obtoženih zdravnikov Antoliča, Vengusta, Fokterja in Cirmana ter nekdanjega komercialista v omenjeni družbi Žafrana sprva uvrščen še upokojeni travmatolog v celjski bolnišnici Miodrag Vlaović, ki pa ga je zaradi zdravstvenih težav sodišče nato začasno izločilo iz postopka.

Z današnjim izrekom sodbe prvi skupini se je tako na okrožnem sodišču končalo sojenje za prvo skupino obtoženih, a sta tako obramba kot tožilstvo že napovedala pritožbe.

Tožilec Krumpak je z današnjo odločitvijo sodišča zadovoljen, tudi zato, ker je sodišče sledilo predlogom tožilstva glede kazni. Je pa napovedal pritožbo zoper odločitev sodnice Fekonje, ki tožilstvu pri izreku kazni ni sledila tudi glede predloga o prepovedi opravljanja poklica za zdravnike, saj da so kazniva dejanja storili med opravljanjem zdravniškega poklica.

Pritožbo napovedujejo tudi zagovorniki obdolženih. Odvetnik Janez Koščak, zagovornik Fokterja, je ocenil, da si sodnica "drugačne odločitve ni upala sprejeti, ker so mediji svoje delo izvrstno opravili". "Ta sodba, kot smo danes slišali ustno obrazložitev, ne temelji na dokazih, ampak na sklepanjih senata. Nihče od zdravnikov, ki so bili danes obsojeni na podlagi nekih zapisov, ki so nastajali v podjetju Emporio Medical, ni imel nobenega vpliva na to, kaj, kdo in kje piše. Obsojeni so na podlagi zapisov nekih tretjih oseb in precej diaboličnega sklepanja sodišča," je še dodal Koščak.

Kritičen je bil tudi do navedb sodnice v ustni obrazložitvi sodbe, ki je po njegovem mnenju "obsodila tudi obdolženega, zoper katerega je postopek izločila pred pol leta". Gre za zdravnika Vlaovića, ki ga je sodišče izločilo zaradi zdravstvenih razlogov. "Ali je medijski pritisk prevelik ali pa časovna komponenta prehuda, tega ne vem," je še dodal.

Pritožbo bo po svojem zagovorniku Vasji Jesenko podal tudi Antolič, ki je od nedavnega znova predstojnik ortopedske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je Jesenko zapisal v pisnem odzivu, ni nobenega dokaza, da bi lahko storil očitano kaznivo dejanje, saj da je samo opravljal svoje delo predstojnika, ki vključuje podpis v verigi zbiranja podpisov za novo šifro za naročanje materiala, ni pa podal strokovnih kriterijev, prav tako ni predpisanega materiala uporabljal.

Pri tem je po navedbah zagovornika prav neverjetno stališče predsednice senata v kratki obrazložitvi odločitve ob razglasitvi, da zadostuje že možnost vplivanja na izbiro in porabo količine določenega materiala in ni potrebno tudi dejansko na to vplivati niti pri izbiri niti pri porabi. "Nezaslišano in nedopustno je zaključevanje sodišča, da že možnost vplivanja brez kakršnihkoli dokazov predstavlja podlago za izrek obsodilne sodbe," je zapisal.

V UKC Ljubljana se bodo odzvali, ko bodo dobili in preučili sodbo, so sporočili.

V središču te zgodbe se je sicer znašlo podjetje Emporio Medical, za katero tožilstvo meni, da je dajalo darila zdravnikom, ti pa naj bi za protiuslugo še naprej naročali medicinski material pri določenem dobavitelju. Njegova nekdanja direktorica in solastnica Urška Jurković je bila krovna priča tožilstva, obramba pa se je med sojenjem večkrat obregnila ob njeno verodostojnost. Kritični so bili tudi do njenega zaslišanja, ki je potekalo na daljavo prek videokonference in brez prisotnosti uradne osebe. Obramba je ocenjevala, da obtoženim ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja, zato so sodišču predlagali, da izreče oprostilno sodbo.

Tožilec pa je v zaključnih besedah ocenil, da so bila v sojenju obtoženim onkraj razumnega dvoma dokazana očitana kazniva dejanja. Poudaril je, da korupcijska dejanja predstavljajo eno največjih nevarnosti za normalno delovanje družbe. Za obtožene poleg nekaznovanosti ne vidi nobene olajševalne okoliščine, prepoznal pa je več oteževalnih, med drugim vztrajnost pri dolgoletnem izvrševanju kaznivega dejanja.

Zdravniška zbornica za ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu, a tudi za spoštovanje pravila nedolžnosti

Če bo današnja obsodilna sodba zoper štiri zdravnike zaradi očitkov o prejemanju podkupnin postala pravnomočna, pa bo njihovo ravnanje presojal tudi etični odbor Zdravniške zbornice Slovenije. A ob tem so v zbornici spomnili, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, in poudarili, da zagovarjajo ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu.

V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da se v tem trenutku do konkretnega primera ne morejo izrekati. Opomnili so, da za vse prebivalce Slovenije, tudi za zdravnike, velja pravilo nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda. Zato ne morejo prevzeti vloge vzporednega organa, ki bi se opredelil do konkretnih ravnanj posameznih članov. O njih bodo presojali, če bodo obsodilne sodbe postale pravnomočne, so pojasnili.

"Po vsakem pravnomočno zaključenem sodnem postopku pa bo o posameznem zdravniku razpravljal zbornični odbor za pravno-etična vprašanja ter podal etično presojo. O ugotovitvah presoje bo zbornica obvestila tudi javnost," so še zapisali.

Že tekom sojenja so sicer poudarili, da so zdravniki pri svojem delu zavezani k ravnanju, ki je v skladu s Kodeksom zdravniške etike. Ta prepoveduje izkoriščanje bolnika za osebne koristi ter kot nečastno opredeljuje vsako zlorabo javnih pooblastil in sredstev za osebno izkoriščanje.