Prvi sestanek o zakonu o psihoterapiji: burna razprava in različna stališča

Po mnenju psihiatra, psihoterapevta in direktorja Univerze Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana Mirana Možine v tako veliki sestavi delovne skupine ne bo prišlo do konstruktivnih zaključkov. "Na eni strani sta namreč psihiatrija in klinična psihologija, ki nočeta zakona o psihoterapiji, ki bi definiral psihoterapijo kot samostojen poklic in tudi kot avtonomno znanstveno vedo," je pojasnil in poudaril, da želijo slednji ohraniti regulacijo psihoterapije samo znotraj zdravstva.

Vendar pa vladni dokumenti, kot je resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, državo zavezujejo, da psihoterapijo regulira z zakonom, zato meni, da je ta korak treba narediti. "Pravno pravilo je, da je treba upoštevati obstoječe stanje, ko se piše zakon, na primer, kako je sedaj organizirana psihoterapevtska pomoč v zdravstvu in tudi v ostalih sektorjih, kot je socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, notranje zadeve, pravosodje. Hkrati pa je treba upoštevati tudi obstoječe izobraževalne poti," je dejal.

Po njegovem mnenju sicer ministrstvo za zdravje zaenkrat ni pokazalo resnične motivacije in kompetenc, da bi lahko ta "gordijski vozel razvozlalo".

Da do konsenza v delovni skupini ne bo prišlo, meni tudi specialistka klinične psihologije Polona Matjan Štuhec. Predloga zakona po njenih besedah še niso videli. Meni pa, da je zdravstvena zakonodaja dovolj široka, da bi se psihoterapijo kot zdravstveno dejavnost lahko uredilo po obstoječi zdravstveni zakonodaji, kot recimo dodatno specializacijo v zdravstvu. "To bi bilo namreč zelo enostavno urediti in ne bi bil potreben noben dodatni zakon," je poudarila.

Urejanje poklica in kriterijev za pridobitev licence

Dodala pa je, da v družbi zelo neurejeno ostaja psihosocialno svetovanje oz. psihoterapevtsko svetovanje, za katerega izobražujejo različne fakultete in različne institucije. "Tudi to področje je treba urediti, ampak po mojem mnenju to ni zdravstvena dejavnost," je pojasnila.

Nekoliko bolj optimistična glede konsenza pa ostaja vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu Mojca Zvezdana Dernovšek, ki računa, da se bodo v delovni skupini tekom poletja poenotili. "Zadeva je zelo pereča. Treba je napeti vse sile, da se stvari rešijo. Zavedati se moramo tudi odgovornosti, če se ne bodo. Če področja psihoterapije ne bomo uredili zdaj, bomo to urejali čez eno leto, dve leti, vmes pa nam lahko zakuha tudi kakšen primer na Evropskem sodišču za človekove pravice," je dejala.

Po njenih besedah imajo na mizi tri predloge, od katerih enega želijo dati v javno razpravo: "Ta predlog bomo zdaj preoblikovali glede na konsenz, ki ga bomo lahko dosegli, potem pa bomo v javni razpravi videli, kaj in kako." Kot je dejala, priprave za zakon o psihoterapiji sicer potekajo že od leta 2003. Za tokratno pripravo pa se bodo najbolj oprli na predlog zakona, ki ga je delovna skupina pripravila v letu 2018.

Predlog zakona o psihoterapiji, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, formalno ureja poklic psihoterapevta in kriterije za pridobitev licence, ki trenutno ne obstaja. Med kriteriji zakon opredeljuje, kakšna izobraževanja, specializacije in supervizije potrebuje posameznik za opravljanje tega poklica. Zakon pa bi uvedel tudi psihoteraptevtsko zbornico.