Kot je v pogovoru dejala nova predsednica Nataša Pirc Musar, bo drugačna predsednica, kot je bil Borut Pahor, tudi predsedniška palača bo manjkrat odprta za javnost. "Čutim, da mora biti predsednik vrhovni branik ustavnih pravic v naši državi." V zvezi s Pahorjem je Pirc Musarjeva komentirala tudi nedavno vrnjena odlikovanja slovenskim osamosvojiteljem. Sicer meni, da se je njen predhodnik trudil biti predsednik vseh državljank in državljanov, a da je pri tem malce pretiraval. "Sama se zelo zavedam, da ne moreš biti všeč vsem," je nadaljevala in dodala, da se s tem lahko kot predsednik ujameš v cono udobja, s tem pa nehaš s svojo politično aktivnostjo. Nato je kritično pripomnila, da se ji zdi vrnitev odlikovanj nespoštljiva tako do funkcije predsednika republike kot do države, saj da predsednik deluje v njenem imenu.

Pa vendar je Pahor za Ena na Ena povedal, da je odlikovanja vrnil zaradi želje po spravi razdeljenega političnega parketa. Kako na spravo gleda Pirc Musarjeva? Tu ne gre za spravo, ampak za to, da so si določeni odlikovanci glede tega premislili, je dejala. Strinjala se je z vračilom, ne pa z njegovim načinom, je pojasnila.

V nadaljevanju je komentirala tudi možno sodelovanje Pahorja pri lobiranju za Slovenijo kot nestalno članico varnostnega sveta ZN. Tudi sama je idejo Slovenije kot članice skupine podprla, a pravi, da je do cilja še daleč. "Ministrstvo za zunanje zadeve že nekaj let dela na tem in lobira med državami članicami organizacije ZN, več ne bi želela komentirati. Vprašajte njo (Tanjo Fajon, op. a.), vam bo povedala svoje mnenje," je zaključila temo.
Dan po zaprisegi, torej 23. decembra, se je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti prvič sestala tudi z nekdanjima predsednikoma republike Milanom Kučanom in Danilom Türkom, ki sta jo podprla pri kandidaturi. Januarja se bo z obema znova srečala, sodelovala bo tudi s Pahorjem.

Kako pa bi funkciji, kot pravi Kučan, vrnila avtoriteto? "Ni skrivnost, da več Slovenk in Slovencev meni, da je bil Pahor premedel. Tudi sama sem med njimi," je komentirala in dejala, da se na funkciji da postoriti več, predvsem na moči besede. Povedala je, da čuti veliko odgovornost do državljank in državljanov, a da se prihodnjega dela veseli.

Želi si pristopati kot moralna avtoriteta. Kako komentira kazensko ovadbo?

Kot je Nataša Pirc Musar še dejala v pogovoru, bo kot predsednica skušala k funkciji pristopati kot moralna avtoriteta. A pred dobrim tednom so na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani potrdili, da je bila proti njej zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin vložena kazenska ovadba. Informacije so sicer na dan prišle že avgusta, takrat je Pirc Musarjeva dejala, da je šlo za nenamerni nasvet, a ocene odvetnikov kažejo drugače – da je bila namera jasna in da je šlo za zavestno ravnanje.

"Jaz ovadbe še nisem videla. Zelo težko jo komentiram in je tudi danes ne bom. Bom pa zagotovo v postopku sodelovala in povedala čisto vse, kar o zadevi vem, verjemite mi, da do oškodovanja Rdečega križa zagotovo ni prišlo," se je odzvala. Kako pa bo odgovarjala, če se zgodi, da se na sodišču izkaže, da je šlo za ponarejanje in uničevanje listin? Kakšna bi bila njena naslednja poteza? "Ali mi lahko pustite čas, da bom ovadbo prebrala? Še vedno je nisem prejela. Ne vem, kakšni znaki kaznivega dejanja se mi očitajo," je znova ponovila, kakršne koli nepravilnosti pa zanikala.

Spomnimo, gre za dogodek iz leta 2015, ko je bila zdaj nova predsednica države Nataša Pirc Musar takrat predsednica Rdečega križa. Le mesec dni po nastopu mandata pa je humanitarni organizaciji izdala račun s svojega zavoda Info Hiša v vrednosti slabih 800 evrov. A namen na računu je bil naveden kot pravno svetovanje, do katerega pa nikoli ni prišlo. Pravi razlog za račun je bilo, kot je kasneje pojasnjevala Pirc Musarjeva, izplačilo honorarja. 

"Ko je revizijska služba enkrat opozorila, da se je način izplačila razlikoval od prejšnjih, pa so se pogovorili in zadevo sanirali," je razložila. Pa se je z domnevnim računom poskušala izogniti plačilu prispevkov za zdravstveno-pokojninsko zavarovanje in dohodnini?

"Vsak, ki ve, da katera koli finančna sredstva pridejo na račun pravne osebe: Če bi jaz želela ta denar iz pravne osebe spraviti spet na račun sebe kot fizične osebe, bi morala plačati davke. Vsakomur je lahko kristalno jasno, da se tukaj sama osebno nisem želela izogniti nobenemu davku. Nikoli v življenju se nisem izogibala plačilu davkov. Nikoli in nikdar. Morate me pa razumeti, da sem tudi jaz iz časopisov izvedela, da je zadeva šla na tožilstvo v obliki ovadbe. Vsebine ne poznam!" se je odzvala.

Kako kot vokalna predsednica komentira odstop Bobnarjeve

Ali si glede odstopa Bobnarjeve in domnevnih pritiskov na Policijo deli mnenje premierja Roberta Goloba, da gre tu tako kot pri Radioteleviziji Slovenija za depolitizacijo? "Verjetno zapademo v nesmisel, ko politika depolitizira pretekle politike," je začela in dodala, da mora biti politik pri delovanju državnih podsistemov izrazito previden, saj da ti služijo ljudem in ne politikom, Policija pa je pri tem še toliko bolj posebna, saj je represivni organ. "To je lahko nevaren poligon. Spopad med Bobnarjevo in predsednikom vlade sem spremljala z žalostjo. Navzven je bilo videti, kot da nekdanja notranja ministrica ve, kaj se zgodi, ko se politika vmeša v Policijo," je tudi komentirala. 

Se pa strinja s tem, da je zaupanje med ministrom in njegovo ekipo nujno. Vlada po zakonu imenuje generalnega direktorja Policije, a kot meni Pirc Musarjeva, je pri tem bolj ključnega pomena zaupanje med generalnim direktorjem Policije in notranjim ministrom ali ministrico, kot pa zaupanje med generalnim direktorjem Policije in premierjem. 

Pirc Musar je sicer nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar ponudila službo tudi v svojem kabinetu, a kot pravi, je treba pustiti času čas. 

'Vsaka vlada vedno znova zapade v isti manever'

Tekom predsedniške kampanje se je veliko govorilo o neformalni moči iz ozadja, med mandatom jo je nekajkrat omenil tudi Pahor. Kako jo kot nova predsednica komentira Nataša Pirc Musar? "Prepričana sem, da se v Sloveniji mnogokrat govori o neformalnih mehanizmih in globoki državi, a kot jo sama poznam, se v ozadju ne dogaja niti pol toliko, kot o tem pišete novinarji," je dejala in poudarila, da se seveda v ozadju veliko stvari dogovori. Meni pa, da ima Golob trenutno večjo moč kot Kučan.

Omenila je tudi delovanje vlade in problematike, s katerimi se ukvarja. "Vsaka vlada vedno znova zapade v isti manever," je komentirala in v nadaljevanju razložila, da se vlade (pre)hitro ujamejo v spreminjanje politične krajine, a da verjame, da bo Golob na vodilne položaje imenoval strokovnjake. 

Kaj pa njene pristojnosti, ima pobude za njihovo razširitev? Kot je razložila, si jih želi razširiti predvsem pri možnostih ustavne presoje pri pomembnih zakonih. "Večkrat se je pokazalo, kako zelo nemočen je predsednik, ko pred sebe dobi zakon, za katerega meni, da je ustavno neskladen. Ampak druge možnosti kot podpisati nima," je razložila. Ideji, da bi lahko predsednik države na ustavno sodišče podal zahtevo o presoji ustavnosti, naj bi bila naklonjena tudi vlada. 

'Humanitarne organizacije veliko naredijo namesto države'

Pomembna tema meseca decembra je tudi dobrodelnost. V tem obdobju na plano pridejo težke zgodbe o revščini, na katero, kot se zdi, država občasno kar malo pozabi. Ali predsednica meni, da ima država dovolj vzvodov za izboljšanje situacije? Kot je dejala, Slovenija ni edina, ki se spopada z revščino, a da je naša država še vedno v vrhu tistih držav, ki ima soliden srednji razred. 

"Revščine ni toliko, odgovornost vsake države pa je, da skrbi za ranljive. Najbolj ranljivi so ravno tisti najbolj revni," je povedala in naštela nekaj vzvodov, s katerimi bi jim lahko pomagala tudi država. Med drugim je omenila zvišanje socialnih transferjev in minimalne plače. Meni pa tudi, da bi se težave politika morala lotiti sistemsko. "Na te stvari bom opozarjala, to je moja naloga in dolžnost," je dodala.

Poudarila je, da smo Slovenci solidarni in da je na to ponosna, a da se državni voditelji premalokrat zavedajo, kako pomembne so humanitarne organizacije. "Veliko naredijo namesto države. Če njih ne bi bilo, bi bilo v naši državi še slabše."

Kdaj je vzklila ideja o predsednici?

V pogovoru je Pirc Musarjeva dejala, da so jo v preteklosti večkrat nagovarjali, naj vloži kandidaturo za predsednico države, a da se je zanjo sama odločila šele nekaj dni, preden jo je zares vložila. "Do maja ali junija sem vsakič rekla, da sem še premlada in da nisem dovolj modra. Letos pa sem prišla do zaključka, da z znanjem nekaj storim za domovino, ki jo imam iskreno rada," je povedala.

Umetnost sklepanja kompromisov kaže na določeno zrelost ali države ali posameznika, je tudi povedala in dodala, da se je v življenju, kljub temu, da je po horoskopu bik, naučila, da ne more zakorakati skozi zaprta vrata. "Treba je razmisliti, kaj je prav za večino. To sta moji zaveza in dolžnost," je zaključila.

Ob koncu je dodala, da jo v času novega leta čaka precej predsedniških obveznosti, ki se jih veseli, nato pa vsem državljanom in državljankam zaželela toplo, iskreno in pozorno novo leto 2023.