'Volivci na strani neodvisnega novinarstva': ZA novelo Zakona o RTVS

Neuradni rezultati po 98,76 odstotka preštetih glasov kažejo na prevlado glasu ZA. 62,63 odstotka volilnih upravičencev oz. 434.643 oseb je na referendumu obkrožilo glas ZA, 37,37 odstotka oz. 259.372 volilnih upravičencev pa PROTI.

V Društvu novinarjev Slovenija (DNS) so zadovoljni, da so tudi njihovi argumentu in zavzemanje za RTV Slovenija prepričali večino volivcev ter da so ti na strani neodvisnega novinarstva. "Ljudje so se prvič z donacijami za obSTAnek, zdaj pa kot volivci na referendumu jasno izrekli, da si želijo od politike neodvisne, svobodne in profesionalne javne medije," so komentirali rezultate.

Pričakujejo, da bo politika to sporočilo dokončno slišala in razumela ter da so vsakršni poskusi uničevanja medijev enkrat za vselej končani. "Nasprotniki zakona niso dosegli niti kvoruma, zato je podpora zakonu ne glede na volilno udeležbo toliko bolj pomembna in prepričljiva," so dejali.

Podpora zakonu sicer ne pomeni, da bo na RTVS kar preko noči oziroma z uveljavitvijo zakona vse drugače – pomeni le, da se šele utira pot nujnim spremembam in da ima zdaj RTVS vsaj možnost preživeti in obstati. V DNS ob tem obljubljajo, da bodo bodo skrbno spremljali tudi imenovanja po novem zakonu: "Pričakujemo izbor najbolj kompetentnih in strokovnih kadrov – če ne bi bilo tako, zagotovo ne bomo ostali tiho."

Ob tem pa so vodstvo RTVS in TV Slovenija ter programski svet ponovno pozvali k odstopu, "saj je rezultat tudi dodatna potrditev nezaupanja nekompetentnemu, spolitiziranemu vodenju RTVS".

Ob razglasitvi prvih neuradnih rezultatov glede slednjega referenduma so se v štabu Inštituta 8. marec razlegli vzkliki in ploskanje. Nika Kovač, direktorica Inštituta, ki se je tudi aktivno vpletel v kampanjo ZA novelo Zakona o RTV Slovenija, je dejala, da o drugih dveh zakonih sploh ne razmišljajo.

"Fokusirani smo bili na RTV in nestrpno čakamo na rezultate. To se nam namreč zdi tisto ključno vprašanje o tem, v kakšni demokraciji bomo živeli. Mediji so branik pred avtoritarno družbo, mediji so branik pred širjenjem laži, zato se nam zdi ta referendum najpomembnejši," je dejala.

Generalno vodstvo RTVS v odzivu po izidih referenduma napoveduje prizadevanje za ohranjanje zaupanja javnosti

Generalno vodstvo RTVS je v pisnem odzivu na delne neuradne izide referenduma o noveli zakona o RTVS napovedalo, da si bodo še naprej prizadevali, da ohranijo zaupanje javnosti. RTVS po njihovih navedbah ostaja zvesta svojemu poslanstvu, verodostojnosti, strokovnosti in kakovosti.

Kot so v vodstvu zapisali na spletni strani RTVS, sta referendum o RTVS in izražena volja volivcev pokazala, kako pomembno vlogo ima javni medijski servis za delovanje demokratične družbe. "Poseben pomen pripisujemo opravljeni javni razpravi pred referendumsko kampanjo in med njo, kjer so imeli strokovnjaki in civilna družba priložnost soočiti mnenja, gledalci, poslušalci in bralci pa skozi vrsto oddaj o javni radioteleviziji podati svoja stališča do programskih vsebin," so navedli.

Dialog, sprejemanje kritik in spoštovanje pravne države so po njihovih navedbah glavno vodilo obstoja vsake javne radiotelevizije. "Poudarjamo, da bo RTVS tudi vnaprej delovala v skladu z zakonodajo in vsemi pravno določenimi postopki ter v najširšem interesu javnosti," so napovedali.

V prihodnjih dneh bo po njihovih navedbah v ospredju obravnava ključnih dokumentov za nemoteno delovanje javnega zavoda, to sta programsko-produkcijski načrt in finančni načrt za prihodnje leto, ki so ju pripravila odgovorna uredništva skupaj z vodstvom in strokovnimi službami. "Sprejem teh dokumentov bo omogočil nadaljnje ustvarjanje kakovostnih programskih vsebin ne glede na organizacijske spremembe, ki jih predvideva novela zakona o RTVS, kar pomeni, da bodo naši uporabniki lahko nemoteno spremljali programske vsebine javne službe RTVS," so pojasnili.

"Naloga javnega medija v demokratičnih družbah je podajanje točnih, nepristranskih, preverjenih in celovitih informacij. RTVS te naloge izpolnjuje skozi številne in raznolike oddaje v različnih programih," so še zapisali.

Kakšne spremembe uvaja novela zakona?

Trenutno je v veljavi zakon, ki ga je leta 2005 pripravil SDS. Ta predvideva, da ima RTV programski in nadzorni svet, ki imata programske in nadzorne funkcije ter generalnega direktorja, ki vodi posle. Od 29 članov programskega sveta jih 21 imenuje državni zbor.

Novela Zakona o RTV Slovenija pa prinaša spremembe upravljanja tega javnega zavoda. Po predlogu vlade bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija. Tega bi sestavljalo 17 članov, pri imenovanju katerih bi imeli odločilno vlogo strokovna javnost oz. civilna družba in zaposleni na RTV Slovenija.

Šest članov bi izbrali zaposleni, preostalih 11 pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij.

Ob tem predlog uvaja tudi finančni odbor, ki ga bo sestavljalo pet članov. Namesto obstoječega organa vodenja – generalnega direktorja – pa uvaja štiričlansko upravo.