Predstavniki Romov iz štirih držav so s srečanjem zelo zadovoljni. Ker jih tarejo podobne težave in jih bodo povezani laže reševali, so sklenili, da bodo srečanja postala tradicionalna. Izboljšati želijo tudi sodelovanje med regijami in ob meji izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo mednarodni projekti.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat je gostom predstavil slovenske izkušnje pri vključevanju Romov v politično odločanje in se strinjal s direktorjem urada za narodnosti Janezom Obrezo, da je bil v zadnjih letih storjen zelo velik napredek pri vključevanju Romov v odločanje.
Predstavnik avstrijskih Romov iz Gradiščanske Emmerich Gartner Horvath je med drugim povedal, da se še vedno trudijo spremeniti stereotipe Avstrijcev in da imajo tamkajšnji Romi velike težave predvsem zaradi brezposelnosti, saj nimajo ustrezne izobrazbe. To pa težko pridobijo zaradi preslabega znanja nemščine, pri čemer jih velikokrat namesto v običajne pošljejo v posebne šole. Diskriminacija in predsodki najbolj prizadenejo prav iskalce dela. Sicer pa so v zadnji letih formalno dobili nekaj več pravic.
Po besedah podpredsednice mestne romske samouprave Nagykanizsa, Varadi Istvanne, so pri njih od leta 1995 predvsem iskali luknje v zakonu in uspeli izpeljati programe za Rome z zunanjimi sodelavci. Pripravili so učna gradiva za osnovne in srednje šole, v projekte vključili učitelje, tako da danes to nadaljujejo s študenti. Sicer pa je za Rome zakonsko poskrbljeno tako kot za vseh 13 uradno priznanih manjšin na Madžarskem.
Predsednik Združenja romskih organizacij na Hrvaškem Nusred Seferović pa je omenil predvsem velike težave, ki jih imajo s pridobitvijo državljanstva, saj so muslimani in pravoslavni verniki zapostavljeni. Na Hrvaškem je 22 manjšin, vendar pa dobiva romska najmanj podpore. Po njegovem vlada želi, da ostanejo neenotni, najbolj pa jih tare zaposlovanje, saj zanj v državi, kjer je stopnja brezposelnosti kar 25-odstotna, praktično nimajo možnosti.
V prvem delu posveta je Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti RS, gostom predstavil položaj Romov v Sloveniji in med drugim povedal, da Romi zdaj, ko lahko v 20 občinah volijo svoje svetnike, resnično soodločajo o svojem življenju. Slovenija pa je tem postala ena redkih držav, kjer jim je to omogočeno.
Predstavnica Inštituta za narodnostna vprašanja Vera Klopočič pa je med drugim povedala, da so ukrepi, sprejeti v EU, obvezni tudi za države kandidatke, saj je eden od pogojev za sprejem v EU tudi spoštovanje narodnostnih pravic in nediskriminacija, pri čemer je položaj Romov posebej izpostavljen.
