Ob 1. maju opozorila o pomenu delavskih pravic. 'Virus nas je resnično vrnil h koreninam'

Jerkičeva: 130 let predstavlja osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka

Letos obeležujemo 130. obletnico prvega proslavljanja praznika dela v Sloveniji. V teh letih je bilo doseženo veliko, a smo s stanjem težko zadovoljni, je v nagovoru v predsedniški palači poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "130 let predstavlja osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka," je prepričana.

Letos praznik dela, 1. maj, mineva v drugačnih okoliščinah, pa kljub temu nič ne izgublja na pomenu, je v osrednjem nagovoru v predsedniški palači v Ljubljani ob predsedniku republike Borutu Pahorju izpostavila Jerkičeva.

Pred 130 leti so se v Sloveniji prvič zbrali ljudje in organizirano zahtevali, da se skrajša delovni čas in se izboljšajo delovni pogoji. Tvegali so, da jih bodo preganjali oblastniki, policisti in vojska, kar se sicer ni zgodilo, je spomnila Jerkičeva.

V ZSSS so želeli letošnji 1. maj proslavljati nekoliko drugače kot v preteklih letih. "Želeli smo narediti drugačen praznik, nekoliko obrniti navade, nekoliko zmanjšati pomen, ki je bil bolj v druženju kot v razumevanju 1. maja. Želeli smo se vračati h koreninam," je pojasnila Jerkičeva. A da bo 1. maj tako zelo drugačen, si niso predstavljali. "Virus nas je resnično vrnil h koreninam," je dejala.

Jerkičeva je izpostavila številne pravice, pridobljene v zadnjih 130 letih, denimo 40-urni delovnik, volilna pravica žensk, uvedba pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. "Uspeli smo priti do točke, ko je pretežni večini prebivalstva zagotovljena varna zaposlitev, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje ter pokojnina. Težko pa smo zadovoljni, zato teh 130 let predstavlja le osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka," je poudarila.

'Imamo 1,2 milijona ljudi, ki potrebujejo državno pomoč, kar pove, da sistem ni pravičen'

Novi koronavirus je izpostavil različne oblike zaposlitve v Sloveniji, ki "niso vse varne", je spomnila Jerkičeva. "Imamo 1,2 milijona ljudi, ki potrebujejo državno pomoč, kar pove, da sistem ni pravičen. Vsi iščemo zavetje države, ko se kaj zalomi, ko je treba državo financirati, plačevati prispevke in davke, pa nismo tako enaki," je opozorila.

Spomnila je, da so delodajalci še januarja v razpravi o minimalni plači državi očitali intervencionizem in zahtevali, naj gospodarstvo pusti pri miru. "V zadnjem mesecu nisem slišala, naj država pusti gospodarstvo pri miru, prav nasprotno - ves čas poslušamo: država naj, država ni, država bo, od države hočemo," je dejala prva dama ZSSS.

Virus je po njenih ocenah izpostavil tudi pomen javnih storitev. "V naslednjih petih ali desetih letih ne želim nikoli več slišati, da je treba zdravstvo ali šolstvo privatizirati. Samo od javnih storitev je v tem trenutku odvisno naše zdravje, počutje, to je področje, kamor bo treba vlagati veliko denarja," je opomnila.

Koronavirus je pokazal tudi, kako hitro je mogoče skrajšati delovni čas, urediti delo od doma. Opozarja nas, da bo treba spregovoriti tudi o pravici do odklopa, ko delodajalcu delavec ne bo ves čas na voljo. "Upam, da nas je to naučil in da čez dva meseca ne bo spet vse, kot je bilo," je poudarila Jerkičeva.

Slovenija mora zagotoviti, da največji del prihajajoče krize ne bo padel na ramena najšibkejših

Pahor se je z Jerkičevo strinjal, da nas je koronavirus spomnil, kako pomembna je država. "Ni tu samo zato, da ima vojsko ali policijo. Je tudi socialna država, pravna država. Vsi ti temelji so pomembni, da ohranimo elemente pravičnosti, občutke enakosti, kar je pomembno za legitimnost neke skupnosti in da lahko ta skupnost ukrepa in rešuje probleme," je dejal predsednik.

Poudaril je pomen socialnega dialoga, zlasti v času koronavirusa. "Socialni dialog je mučen, je zahteven, mestoma nemogoč, pa vendar se socialni partnerji vedno znova vračajo k njemu, ker v urejeni demokratično državi s socialno-tržnim gospodarstvom brez njega ni mogoče dosegati konsenza o temeljnih usmeritvah države na trgu dela in na trgu kapitala," je navedel predsednik.

Partnerje v socialnem dialogu je Pahor pozval, naj z največjo možno strpnostjo skušajo najti tako kratkoročne praktične rešitve kot tudi strateške usmeritve za to, da bo Slovenija ostala konkurenčna in solidarna tudi v času po krizi.

Nenazadnje je predsednik izpostavil vprašanje družbene neenakosti. "Občutek nepravičnosti je lahko velik vir nevarnosti in nestabilnosti. Zato je treba storiti vse za to, da omogočimo približno enake pogoje vsem, da razvijejo vse svoje talente in si omogočijo človeka dostojno življenje," je poudaril. Slovenija mora zagotoviti, da največji del prihajajoče krize ne bo padel na ramena najšibkejših. "S tem bomo dobili velikanski moralni kapital za iskanje strateških rešitev za obdobje po krizi," je prepričan Pahor.

Janša: Delamo vse, da bodo posledice krize čim manjše

Vlada dela vse, da bodo posledice krize zaradi koronavirusa čim manjše. V teh razmerah zagotavljajo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko najprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta, pa je v izjavi ob prazniku dela poudaril premier Janez Janša. Prav tako pomagajo tudi vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela.

Koronavirus je v veliki meri ustavil svet. Zelo upočasnila se je skoraj vsa svetovna gospodarska aktivnost. Zaostrujejo se tudi razmere na trgu dela in v tem trenutku ni države na svetu, ki ne bi iskala odgovorov na vprašanja, kako naprej, je v izjavi ob mednarodnem prazniku dela zapisal Janša.

Po omejitvi epidemije so zdaj napori vlade prvenstveno usmerjeni v obvladovanje posledic, ki jih ima koronavirus na gospodarstvo in življenje nasploh. "Vlada se zaveda težav, v katerih so se znašla podjetja in zaposleni. Skrbi nas drastičen upad proizvodnje, izgubljanje trgov, veliko znižanje bruto domačega proizvoda in naraščanje števila izgubljenih delovnih mest," je pojasnil predsednik vlade.

Ob tem je poudaril, da delajo vse, da bodo posledice krize zaradi koronavirusa čim manjše. "V teh težkih razmerah, ki niso primerljive z ničemer doslej, zagotavljamo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko naprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta. Pomagamo zaposlenim v podjetjih, katerih obstoj je pod vprašajem, in vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela," je zapisal premier

Vlada je v dveh paketih sprejela protikoronske ukrepe v skupni vrednosti šest milijard evrov, ki so namenjeni ohranjanju delovnih mest in vitalnih zmožnosti družbe nasploh. Pri tem po Janševih zagotovilih niso pozabili na družine z več otroki, starejše in druge najbolj ranljive skupine.

Premier je sicer opozoril, da brez korenitih sprememb v našem razmišljanju in odzivanju na izzive časa ne bo šlo ter da bodo v boju s posledicami epidemije najuspešnejše tiste države, ki bodo znale razmišljati izven doslej znanih načinov in okvirov. "V tem smislu nas čaka prevetritev in posodobitev naših davčnih in socialnih sistemov, vključno s preučitvijo koncepta univerzalnega temeljnega dohodka," je napovedal.

Janša je posvaril, da svet potem, ko bomo premagali koronavirus, ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj. "Vse, kar se že in se bo v prihodnjih mesecih dogajalo po svetu, v Evropi in Sloveniji, bo preizkušnja naše zrelosti, da skupaj, pravično in solidarno delimo breme posledic epidemije ter iščemo razumne in učinkovite odgovore na poti nazaj v normalno življenje," je ocenil.

Predsednik vlade ob tem pregovorno podjetnost, gibčnost in sposobnost prilagajanja Slovencev vidi kot prednost. "Zaradi sprejemanja pravih ukrepov je Slovenija v tem trenutku med najuspešnejšimi državami pri obvladovanju virusa. Ni razlogov, razen pomanjkanja samozavesti in prevelikega dvoma v lastne sposobnosti, da ne bi bili uspešni tudi povsod drugod," je dodal.

Ob prvem maju tudi iz politike opozorila o pomenu delavskih pravic

Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc je na spletni strani SDS ob prazniku dela zapisala, da ne glede na to, koliko denarja vlada nameni ublažitvi posledic korona krize, gospodarskega zastoja, s katerim so povezana tudi delovna mesta in zaposlitve, ni mogoče povsem nadomestiti. "To je huda preizkušnja, vendar ima vlada pripravljene ukrepe tudi za te primere. Zato je strah odveč," je navedla.

Ob tem je Tomčeva opozorila na "stare grehe", med katere je uvrstila tudi razmere na trgu dela. "Zakonodaja, ki ne sledi potrebam časa, delodajalci, ki še vedno gledajo na svoje zaposlene kot na sredstvo za ustvarjanje njihovega dobička in se do njih tudi tako obnašajo, predstavniki delavcev, ki so izgubili stik z realnostjo," je naštela poslanka.

V največji opozicijski stranki LMŠ so opozorili, da se v trenutni situaciji še pogosteje zamislimo o pomenu dela, solidarnosti in svobode. "Že mnogokrat smo kot narod dokazali, da spoštujemo vse troje. In prav te vrednote nas povezujejo ter nam omogočajo osebnostno in družbeno rast. Naj bo tako tudi v prihodnje," so zapisali na svoji spletni strani.

Čestitke ob 1. maju je izrazil tudi prvak SD Dejan Židan, ki je poudaril zavezanost stranke vrednotam in ciljem delavskega gibanja ter željo, da bo 21. stoletje po meri ljudi, "pravično in solidarno".

'Pošteno plačilo za pošteno delo, čemur mora slediti tudi poštena pokojnina'

V Levici so opozorili, da se je boj za to, ali se bo s sedanjo krizo kaj spremenilo na tem področju, ali pa jo bodo vladajoči izkoristili v svoj prid, šele dobro začenja. Od prvega praznovanja mednarodnega praznika dela pred več kot 130 leti sindikati in progresivne politične organizacije po vsem svetu na ta dan pripravljajo različne demonstracije, slovesnosti in druge prireditve s ciljem, da bi se spomnili na dediščino delavskih bojev ter opozorili na nujnost organiziranja delovnih ljudi, so zapisali v Levici.

"Ta opomin je še kako pomemben tudi danes, ko nam kapital in njemu naklonjena država omejujeta nekdaj že priborjene pravice ter nas pod geslom konkurenčnosti in varčevanja silita v dirko do dna," so dodali. Letos je ta opomin pomemben še toliko bolj, saj je epidemija po njihovem opozorilu razkrila, kdo so tisti, čigar delo je resnično pomembno v družbi.

Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je v čestitki ob današnjem prazniku poudarila, da je vrednota dela v času trdega kapitalizma, s katerim se srečujemo zadnje desetletje, postala veliko preveč zapostavljena. Obenem jo veseli, da v teh kriznih časih delo spet dobiva na veljavi.

V DeSUS, kot je zapisala Pivčeva, ne bodo nikoli odstopili od načela: pošteno plačilo za pošteno delo, čemur mora slediti tudi poštena pokojnina.

Gasilci so posnetke budnic predvajali z gasilskih vozil

Gasilska zveza Slovenije pa je podprla pobudo Zveze slovenskih godb o izvedbi prvomajskih budnic s posredovanjem glasbe in nagovorov preko zvočnikov na dogovorjenih lokacijah. Tako so pripravili posnetek skupno petih znanih koračnic s slovensko tematiko, ki ima pred začetkom vsake od njih posnet nagovor v obliki prvomajskega voščila. Posamezna gasilska društva so pozvali, da budnice predvajajo iz gasilskih vozil ob siceršnjem zagotavljanju operativne pripravljenosti gasilske enote. Hkrati so dopustili, da se lahko za gasilskim vozilom zapelje tudi vozilo z enim predstavnikom godbe z območja, kjer se odvija budnica.

Ob upoštevanju navodil pristojnih in siceršnjih varnostnih ukrepov so budnice tako marsikje po državi tudi izvedli. V Izoli je v sodelovanju z dirigentom tamkajšnjega pihalnega orkestra prvomajska budnica s številnimi koračnicami odmevala iz gasilskega vozila. Tržiški orkester pa se je vseeno zbral, toda v okrnjeni zasedbi in ob upoštevanju varnostne razdalje med glasbeniki.

V Orkestru Slovenske vojske pa ob prazniku dela, kot so zapisali, podarjajo vsem državljanom eno najlepših melodij Janija Goloba Slovenija, moja dežela.

Mednarodni praznik dela so določili leta 1889 v spomin na delavce v Chicagu v ZDA, ubite v izgredih za delavske pravice tri leta prej. Obeleževati so ga začeli leta 1890.

Prvomajske praznike so sicer običajno mnogi izkoristili za krajše počitnice, a letos zaradi omejitev ob epidemiji tudi teh ne bo. So pa zaradi prenehanja prepovedi gibanja zunaj občin, dovoljeni vsaj dnevni izleti, seveda ob upoštevanju primerne razdalje do drugih.