Prvi kriminalist: Verjamem v vladavino prava

"Kot pravnik verjamem v vladavino prava, zato bom z vsemi pravnimi sredstvi zaščitil svojo čast, dobro ime in dostojanstvo ter sprožil postopke zoper vse ljudi, ki so mi škodili v moji karieri in se podpisovali pod neresnične obtožbe in dokumente z lažno vsebino," napoveduje Antolovič in dodaja, da bodo morali določeni ljudje prevzeti odgovornost za nezakonito početje.

Prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav je že kmalu po nastopu funkcije odredil nadzor nad delom NPU, da se ugotovi, kaj vse je šlo narobe pod prejšnjim vodstvom, ali je resnično prihajalo do nepravilnosti pri vodenju določenih kriminalističnih preiskav in ali so vodilni spoštovali vse potrebne usmeritve, interne predpise ter strokovne standarde. Ali je nadzor že zaključen in kaj je pokazal? Je prišlo pri vodenju NPU do kakšnih bistvenih odstopanj? 

Strokovni nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada je sicer zaključen, v teku je postopek odprave pomanjkljivosti in nepravilnosti, izvajajo se še določeni drugi ukrepi, končne odločitve pa bodo v pristojnosti v. d. generalnega direktorja Policije, če bodo razlogi za to. Sam sem mnenja, da je bil takšen nadzor nujen, da se pridobi odgovore na vsa ta vprašanja, ki so se pojavila tako v notranji kot zunanji javnosti, in to bo tudi osnova za ponovno vzpostavitev zaupanja v strokovno in neodvisno delo urada, ki je bilo v zadnjih dveh letih popolnoma porušeno.

Nacionalni preiskovalni urad je bil namreč pred tem imun na poskuse vplivanja na kriminalistične preiskave in nikomur nismo dovolili, da bi posegal v naše delo. Zdaj pa smo lahko videli, kaj se zgodi, če urad nima več zagotovljene avtonomije. Kaj takšnega se ne sme več ponoviti.

Veliko se je govorilo o tem, da se je na določene kriminalistične preiskave vršil pritisk. Pri preiskavi sporne nabave zaščitne opreme so preiskovalci priloge popisovali skoraj pet mesecev, na kar je opozorilo tudi tožilstvo. Ovadba naj bi bila spisana že decembra lani, na tožilstvo je bila posredovana šele konec maja letos, torej po volitvah. So nadzorniki ugotovili kakšne nepravilnosti pri vodenju in organizaciji dela na NPU? 

V skoraj 24 letni karieri v kriminalistični policiji ne pomnim takšnega brutalnega pritiska vladajoče politike na posamezne preiskovalce ali na določeno policijsko enoto samo zato, ker so opravljali svoje delo strokovno in zakonito. Omenjena preiskava je bila namreč po mojem mnenju povod za začetek načrtnih in usmerjenih aktivnosti za demontažo Nacionalnega preiskovalnega urada. Že na dan hišnih preiskav smo lahko poslušali in brali neutemeljene napade ministra za notranje zadeve, ko je izjavljal, da je naše delo pristransko in nestrokovno.

V nadaljevanju smo bili posamezni preiskovalci celo poimensko diskreditirani, žalili so nas na vse mogoče načine, odrejali številne nadzore nad delom NPU, katerih namen ni bil izboljšanje sistema delovanja enote, ampak iskanje kakršnihkoli napak v delu posameznih preiskovalcev bodisi s ciljem ustrahovanja ali celo odstranitve iz našega področja delovanja. Najhuje pa je bilo to, da smo bili v tem napadu politike popolnoma sami, policija nas ni zaščitila, še huje, vodstvo je celo sodelovalo pri teh napadih na nas.

Ste v nadzoru preverjali tudi okoliščine napotitve vodje preiskave, ki je bdel tudi nad preiskavo nabave zaščitne opreme, v skupino za reševanje zaostankov Policijske uprave Ljubljana, kjer ste nenazadnje pristali tudi vi kot pomočnik direktorja NPU? So se nadzorniki ukvarjali tudi s tem? Kaj so ugotovili? 

Potrdim lahko le, da je nadzorna skupina preverjala vse okoliščine, ki so vplivale na zakonitost, strokovnost in učinkovitost dela v omenjeni preiskavi, torej tudi to okoliščino, ki ste jo omenili. Dejstvo je, da se Policijska uprava Ljubljana že desetletja sooča z veliko obremenjenostjo na področju gospodarske kriminalitete, posledica tega pa so seveda zaostanki. Zato je bilo že v preteklosti ustanovljenih več delovnih skupin, ki so jih sestavljali kriminalisti različnih policijskih uprav. Po moji oceni zato ni sporna ustanovitev takšne delovne skupine, sporno pa je, da je bila ustanovljena v okviru Nacionalnega preiskovalnega urada.

NPU je namreč pristojen za preiskovanje najzahtevnejših oblik kriminala in ne za reševanje zaostankov policijskih uprav. Prav tako se postavlja vprašanje, ali je bil postopek izbire kandidatov za člane te delovne skupine iz nabora zaposlenih na NPU opravljen strokovno in transparentno, predvsem ali je bila ob tem opravljena ocena, kaj pomeni odhod preiskovalcev za delovni proces na NPU in za preiskave, v katere so bili vključeni.

Delovna skupina za zaostanke ne bi smela delovati v okviru NPU

Kakšna usoda čaka to delovno skupino? Se bodo vrnili na Nacionalni preiskovalni urad? Se bo skupina še ukvarjala z zaostanki ljubljanske uprave? Kakšno je zdaj stanje na področju zaostankov? 

Delovna skupina je prevzela 60 nerešenih zadev, v reševanju jih ima še 29. Preiskujejo 62 sumov kaznivih dejanj in ugotavljajo obstoj za okoli 17,3 milijona evrov premoženjske škode oziroma protipravne premoženjske koristi. To delo je treba dokončati. Ob ustanovitvi je delovno skupino sestavljalo pet članov iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana in pet preiskovalcev iz NPU. Prejšnji teden sem v. d. generalnega direktorja policije na podlagi ugotovitev nadzora predlagal razrešitev štirih članov te delovne skupine, tako da so se že vrnili nazaj na NPU.

Zdaj nas čaka odločitev glede statusa delovne skupine, ki po moji oceni ne sme delovati v okviru NPU, prav tako pa moramo izbrati nove člane, ki se bodo ukvarjali z zaostanki. Je pa trenutno stanje na področju gospodarske kriminalitete v državi bolj ugodno kot v lanskem letu. Če so imele regijske enote policijskih uprav meseca marca 2021 v reševanju 762 zadev, jih imajo trenutno 564.

So ugotovitve nadzornikov obremenjujoče za nekdanjo vodjo NPU Petro Grah Lazar? Bo deležna kakšnih sankcij? 

Tudi to je v pristojnosti v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava.

Grah Lazarjeva je bila že premeščena in sicer prav v tacenske pisarne, kjer ji bo družbo delal Igor Lamberger, oba pa naj bi se ukvarjala z zaostanki. Bosta torej sodelovala s skupino za zaostanke, ki rešuje ljubljansko policijsko upravo? 

Njuno delo bo strateške narave, medtem ko je delo delovne skupine povsem operativno, torej preiskovanje konkretnih sumov kaznivih dejanj, zato neposrednega sodelovanja med njimi po moji oceni ne bo.

So zaostanki velik problem v Policiji? Kaj pravi statistika? In kako naprej? 

Zaostanki s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete so velik problem. Če se osredotočim na regijski nivo, kjer se obravnavajo sumi zahtevnejših kaznivih dejanj, je bilo, kot že rečeno, konec aprila v obravnavi 564 zadev, v katerih sodeluje okoli 170 kriminalistov. Da zadevo zaključijo lahko porabijo tudi leto dni časa in več, odvisno kako kompleksna je. Vsi postopki potrebujejo svoj čas. Trajanje preiskave je namreč odvisno od področja, teže in vrste kaznivega dejanja ter vrste in števila potrebnih ukrepov za zagotovitev dokazov, pridobivanje odredb sodišč za izvedbo preiskovalnih dejanj kot npr. za pridobitev bančnih podatkov, hišne preiskave, preiskave elektronskih naprav..., analize pridobljenih podatkov, zaseženih predmetov, elektronskih podatkov in dokumentarnega gradiva.

Posebno poglavje je mednarodno sodno pridobivanje dokazov. Vemo, da včasih traja tudi leto dni, da nam tuje banke posredujejo podatke. In potem na podlagi ugotovitev zahtevamo še dodatne podatke v isti zadevi in to pomeni dodatnega pol leta, če ne spet leto dni. Po hišnih preiskavah pa je potrebno seveda še pregledati in analizirati zaseženo gradivo. Včasih predelamo in pregledamo več sto tisoč podatkov, bančnih računov, transakcij in drugega poslovanja osumljencev. Javnost pa se potem sprašuje, zakaj potrebujemo leto, dve, tri in več, da neko zadevo pripeljemo do zaključnega dokumenta.

Strokovno vodenje takšnih obsežnih preiskav je zato ključnega pomena, da so preiskave osredotočene, zato pa je potrebno krepiti strokovno usposobljenost kriminalistov. Krepitev stroke pomeni krajšanje trajanja predkazenskih postopkov, krajšanje predkazenskih postopkov pomeni več časa za stroko.

Za dosego vseh ciljev bo verjetno potrebna reorganizacija dela

Kakšna bo vaša strategija vodenja Uprave kriminalistične Policije? Kaj so prioritete? Se obeta kakšna reorganizacija? 

Biti kriminalist je zame poslanstvo in način življenja. Zato sem si zadal osebni cilj, da prispevam k krepitvi statusa kriminalista in zaupanja v kriminalistično delo. Največ napora je po mojem mnenju potrebno vložiti v spremembo načina usposabljanja, ki naj bodo usmerjena v prenos kriminalističnih izkušenj in učenje kriminalističnega razmišljanja. Sicer pa življenjske okoliščine narekujejo tudi prioritete dela kriminalistične policije, med katere brez dvoma sodi preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj povezanih z ilegalnimi migracijami in z nasiljem v družini. Prav tako bo potrebno ohraniti intenzivnost dela na področju premoženjske kriminalitete, saj največji delež predstavljajo prav kazniva dejanja s tega področja.

V lanskem letu jih je bilo 27.750, od skupno 44.257. Prav tako pa mora ostati prioriteta dela področje gospodarske kriminalitete in korupcije, saj povzročata veliko premoženjsko škodo in škodujeta finančnim interesom tako Slovenije kot tudi Evropske Unije. Naj povem, da je bilo v letu 2021 okoli 80 odstotkov vse škode, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji, prav na področju gospodarskega kriminala. Pomembno vlogo pripisujem tudi finančni preiskavi kot glavni preiskovalni metodi, ki bi jo morali integrirati na vseh področij dela, ne samo na področju gospodarske kriminalitete. Merilo mora biti vrednost izsledene protipravno pridobljene premoženjske koristi ali premoženja, ki je predmet pranja denarja, vse s ciljem njihovega odvzema.

Kaznivo dejanje se ne sme splačati. Za dosego vseh teh ciljev pa bo po za to opravljenih analizah in ocenah verjetno potrebna tudi določena reorganizacija.

Če se vrneva nazaj na Nacionalni preiskovalni urad. Tam ste bili vrsto let pomočnik direktorja. Kakšen status bo imel NPU v bodoče? V zadnjih dveh letih smo bili priča številnim kritikam oblasti, ki bi NPU najraje kar ukinila. 

NPU mora ponovno postati enota, ki bo odgovorila na najzahtevnejše kriminalistične izzive državnega pomena in uresničevala namen zakonodajalca, to pa je preiskovanje in odkrivanje posebnih primerov zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala. Zato se bo potrebno ponovno osredotočiti na prioritetna področja, ki predstavljajo največja sistemska kriminalna tveganja, to so recimo državna financiranja projektov velikega pomena, javna naročila v zdravstvu, večji gospodarski posli podjetij v državni lasti, mednarodne in organizirane kriminalne združbe nasploh, ki s pranjem vlagajo dobičke v Sloveniji ter seveda odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Zato bo potrebno okrepiti tudi ustanavljanje specializiranih preiskovalnih skupin. In ponovno spremeniti Navodila o določitvi kaznivih dejanj, ki jih preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. V letu 2021 je na predlog nekdanje direktorice NPU takratni generalni direktor policije ukinil strokovne kriterije za določitev stvarne pristojnosti NPU. To je nujno potrebno vzpostaviti nazaj. Osebno pa tudi upam, da bo zakonodajalec vrnil status avtonomnosti Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, ki ga je z danes veljavnimi zakonskimi določili povsem izgubil.

Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je zelo rad kritiziral NPU, že na začetku mandata je dejal, da rezultati kažejo, da NPU ni izpolnil pričakovanj in da večino zahtevnih primerov rešijo policijske uprave, ob tem pa vedno navajal preiskavo v zadevi TEŠ 6, ki je bila v pristojnosti celjske uprave. Vaš komentar? 

Te kritike so bile popolnoma neutemeljene in so služile nekemu drugemu namenu. Od leta 2010 do 2019 so preiskovalci NPU raziskali okoli 1300 sumov kaznivih dejanj, ugotovili 863 kaznivih dejanj, pri kar 848 dejanjih pa so preiskovalci izsledili tudi storilca, kar pomeni več kot 98 odstotno preiskanost. S kazenskimi ovadbami so ugotovili za okoli 1,4 milijarde evrov škode oziroma premoženjske koristi. Tožilstvu pa dali pobude za začasno zavarovanje zahtevkov za odvzem premoženjske koristi za okoli 353 milijonov evrov. In kar 70 odstotkov kaznivih dejanj so preiskovalci odkrili z lastno dejavnostjo.

Uspešnosti dela NPU pa ne dokazujejo samo te številke. V letošnjem letu je bilo na sodiščih izrečenih kar nekaj odmevnih sodb, za katere so zaslužni prav preiskovalci NPU. Še pred kratkim smo lahko videli obsodilne sodbe zoper številne zdravnike zaradi korupcije. Prav tako obsodbo slovenskega državljana, ki je deloval na področju trgovinske dejavnosti, kjer je sodišče prisodilo tudi izplačilo več kot 35 milijonov evrov, ta denar so v tujini izsledili preiskovalci NPU in ga uspeli tudi zavarovati.

Neresnična je bila tudi izjava bivšega ministra, da je bila z novelo Zakona o organiziranosti in delu policije odpravljena "samopostrežba" glede izbire, katere primere bo NPU preiskoval. Način prevzema sumov kaznivih dejanj, ki jih je preiskoval NPU, je bil namreč predpisan v zakonu in internih aktih, a se v tem času sploh ni spreminjal in je enak še danes. Tudi preiskavo v zadevi, imenovani TEŠ, je večkrat povsem napačno interpretiral. Osebno zelo dobro poznam okoliščine preiskovanja te zadeve, ki se je začela v letu 2010, ko je bil NPU šele ustanovljen. Takrat sem bil vodja ene izmed skupin na oddelku za gospodarsko kriminaliteto na celjski policijski upravi, v letih 2012 in 2013 pa sem ta oddelek tudi vodil in bil odgovoren za to preiskavo. Bil sem tudi vodja posebne delovne skupine za TEŠ 6, ki so jo sestavljali tako celjski kriminalisti kot tudi kriminalisti PU Novo mesto in preiskovalci NPU.

Zato se mi zdi skrajno neresno govorjenje nekdanjega notranjega ministra, da na NPU nismo zaznali in obravnavali kaznivih dejanj v tej zadevi in da so jo zato preiskali celjski kriminalisti.

NPU imel lani najslabše rezultate na področju gospodarskega kriminala

Na drugi strani pa izjave zdaj že nekdanje vodje Grah Lazarjeve, ki je pred kratkim za medije dejala, da so lansko leto na NPU izvedli rekordno število hišnih preiskav s področja gospodarskega kriminala in dosegli velike uspehe. Ob tem pa, da so obravnavali 189 kaznivih dejanj, kar da je skoraj največ do zdaj, skupna škoda pa je več kot 200 milijonov evrov. Je to zgolj interpretacija statistike ali je bila Grah Lazarjeva najuspešnejša vodja NPU? 

Ta interpretacija statistike je po moji oceni zelo zavajajoča in v določenem delu celo neresnična. Upoštevati je treba, da je "core business" NPU preiskovanje sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, ki ga je v letu opravljalo 50 od skupnih 67 preiskovalcev in vodij preiskav, in da je bilo v letu 2021 od 142 s kazensko ovadbo ugotovljenih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete ugotovljenih le 31 kaznivih dejanj, kar je najslabši rezultat dela NPU na tem področju od njegove ustanovitve. Torej je nekdanja direktorica NPU svoj slabi rezultat dela skrivala z izpostavljanjem dela na področju organizirane kriminalitete.

Manjša je bila tudi premoženjska škoda, ki je bila ugotovljena s temi kaznivimi dejanji, ki je znašala okoli 40 milijonov evrov, od katerih naj bi bilo 30 milijonov evrov ugotovljeno le v eni zadevi. V letnem poročilu policije so zapisani zavajajoči in neresnični razlogi, da je manjša ugotovljena premoženjska škoda kaznivih dejanj posledica tako epidemičnih razmer kakor tudi preiskovanja kaznivih dejanj pranja denarja in nadaljnjega razpolaganja s premoženjsko koristjo, ugotovljene in statistično prikazane v prejšnjih letih. Ta zapis je prepis iz leta 2020, ko je dejansko bila Slovenija v popolnem t.i. lockdown-u, zaradi česar se veliko časa sploh niso izvajali preiskovalni ukrepi. In če je NPU v letu 2020 zaključil preiskave za 18 primerov pranja denarja v vrednosti več kot 20 milijonov evrov, so bili lansko leto preiskani le 4 primeri in ugotovljeno pranje denarja le za 561.000,00 evrov.

Njena izjava o rekordnem številu opravljenih hišnih preiskav pa je skrajno neresna, saj sama po sebi ne izkazuje uspešnosti dela NPU, ampak kaže le večjo potrebo po uporabi tega preiskovalnega ukrepa za dokazovanje sumov kaznivih dejanj, ko je potrebno predmete kaznivih dejanj iskati v zasebnih prostorih na podlagi odredbe sodišča.

Kako komentirate odločitev, da se je NPU vključil v preiskave glede protestov? Je to njegova pristojnost? 

NPU je specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, omenjene preiskave sumov kaznivih dejanj zoper javni red in mir pa to po mojem mnenju zagotovo niso. In ni mogoče najti nobenega strokovnega razloga, zakaj bi bile te preiskave v pristojnosti NPU. Ravno takšne nestrokovne odločitve najbolj škodijo učinkovitosti dela NPU, ko se zaposlene in materialna sredstva preusmerja na preiskave, ki ne sodijo v pristojnost NPU. Menim, da so takšne odločitve tudi največ prispevale k najslabšem rezultatu dela v NPU od njegove ustanovitve.

Ko je prišla Grah Lazarjeva na čelo NPU, je bilo slišati, da ste bili med prvimi na njenem seznamu za odstrel. Kmalu ste nato pristali v Tacnu, vodili skupino za zaostanke in bili umaknjeni od svojih delovnih obveznosti. Že po nekaj mesecih je sledil nadzor tudi nad delom te skupine, nadzorniki pa naj bi ugotovili, da neučinkovito vodite skupino, in sledile so sankcije. Kaj pravijo številke o rešenih oziroma nerešenih zadevah v tej skupini? 

V politično motiviranem nadzoru nad mojim vodenjem skupine za zaostanke so ugotovili, da naj bi skupino sicer vodil strokovno in skladno s predpisi, pa vendar neučinkovito, kar je povsem za lase privlečen očitek. Nekaj so očitno morali najti, takšna so bila najverjetneje navodila in nadzorniki so jim očitno sledili. Naj povem, da je takrat naša skupina v zgolj 6 mesecih, kljub zgolj 62 odstotni prisotnosti na delu zaradi dopustov in daljših bolniških odsotnostih zaključila 9 zadev od 60. Medtem ko so jih kriminalisti kar 6-ih policijskih uprav, ki so istočasno kot delovna skupina od Policijske uprave Ljubljane prejeli v reševanje 40 takšnih zadev, zaključili le 7.

Ob koncu leta so bile te številke še bolj zgovorne. Naša 10 članska skupina je zaključila 19 zadev, od tega 7 s kazensko ovadbo za 8 kaznivih dejanj, v katerih smo odkrili za 18,6 mio EUR protipravne premoženjske koristi, 12 zadev pa smo zaključili s poročili. Medtem pa je 50 preiskovalcev na NPU zaključilo 27 preiskav, od tega 9 dosjejev s kazensko ovadbo za 19 kaznivih dejanj in 36 mio EUR premoženjske koristi. 18 zadev pa so zaključili s poročilom. Kriminalisti 6-ih policijskih uprav pa so v tem času zaključili 23 preiskav. Učinkovitost delovne skupine je bila torej primerljiva, če ne rahlo boljša od učinkovitosti ostalih enot, ki so se ukvarjali s preiskavami s tega področja.

Za nezakonito početje bodo pač morali prevzeti odgovornost

Večkrat smo poročali o tem, da naj bi nadzori potekali po navodilih in da naj bi bili podrejeni političnim zahtevam. Tudi vam so očitali, da naj bi v predalu več mesecev zadrževali pobudo za hišno preiskavo, čeprav tak dokument naj ne bi obstajal, kar je pred kratkim potrdila tudi Policija. Pa vendar, doletela vas je kazenska ovadba, dobili ste tudi opozorilo pred odpovedjo. Agonijo je končalo šele tožilstvo, ki je zavrglo kazensko ovadbo zaradi nevestnega dela. Kako ste se odzvali na vse to? Ste vložili ovadbe zoper nadrejene? Morda tudi zoper ljudi, ki so se podpisovali pod sporne dokumente? Ste ovadili nadzornike zaradi domnevno prirejenih ugotovitev? 

Drži, nadzorniki so mi očitali, da sem v predalu več mesecev zadrževal pobudo za hišno preiskavo in s tem škodoval predkazenskemu postopku. Naj povem, da so nadzorniki očitno našli dokument, ki nikoli ni obstajal, in tudi predkazenski postopek se v tisti zadevi sploh še ni začel. Pa vendar, sledile so sankcije zaradi obeh omenjenih očitkov, kazensko so me ovadili, posledično pa je sledilo še opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Na srečo je tožilstvo prepoznalo, da ni nobene podlage za kazensko ovadbo, in so jo takoj zavrgli.

Kot pravnik verjamem v vladavino prava, zato bom z vsemi pravnimi sredstvi zaščitil svojo čast, dobro ime in dostojanstvo ter sprožil postopke zoper vse ljudi, ki so mi škodili v moji karieri in se podpisovali pod neresnične obtožbe in dokumente z lažno vsebino. Za nezakonito početje bodo pač morali prevzeti odgovornost. Policija je pred kratkim tudi uradno sporočila – da so očitki o mojem nevestnem delu neutemeljeni. Ob tem pa so še opozorili, da bi morali biti nadzori opravljeni z namenom ugotavljanja objektivnih dejstev in odprave pomanjkljivosti in ne z namenom diskreditacije posameznikov ali enot. V mojem primeru pa je šlo za načrtno diskreditacijo.

Glede na to, da je veliko zaposlenih v Policiji na Specializirano državno tožilstvo podalo ovadbe zaradi šikaniranja na delovnem mestu, me zanima, ali ste jih tudi vi? Ste zoper koga sprožili kazenske postopke zaradi krive ovadbe? 

Zaradi šikaniranja sem že vložil kazenske ovadbe na Specializirano državno tožilstvo. Tudi zaradi krive ovadbe bodo morali uslužbenci Policije pojasniti svoje početje, pa še za kakšna druga kazniva dejanja, ki so jih izvajali, ampak o imenih v tej fazi ne želim govoriti. Mediji niso pravo mesto za obračune, te zadeve bomo reševali na tožilstvu in sodišču.

Kako ste se zaposleni na Nacionalnem preiskovalnem uradu spopadali s političnimi obračuni? V državnem zboru smo lahko poslušali, da ste agenti globoke države, skupina za pregon desnih strank, politična policija, poslanci so vas izpostavljali z imeni in priimki, na koncu ste vsi našteti pristali v kazenski skupini v Tacnu.... 

Težko je bilo. Pa ne zato, ker ne bi bili vajeni poskusov diskreditacij, ampak ker smo spoznali, da smo bili v tej borbi popolnoma sami. Policija ni zaščitila naše integritete in dostojanstva, niti niso z demantiji zanikali lažnih informacij, ki so jih širili določeni portali in nas blatili. Še več, Policija je pri tem celo sodelovala z motiviranimi nadzori in nas umikala v različne delovne skupine. Čeprav smo le opravljali svoje delo, strokovno in zakonito. To obdobje mi je prineslo kruto spoznanje, kakšni ljudje so me v resnici obkrožali in kaj vse so bili pripravljeni storiti za določene interese.

Hkrati pa mi je ta najhujša izkušnja v moji karieri dala tudi nekaj pozitivnega. S sodelavci, s katerimi smo delili isto usodo in pristali v Tacnu, smo stkali lepa prijateljstva, se spoznali na način, kot se drugače ne bi, si lajšali stiske s pogovori in hrabrili drug drugega, da bo te nočne more enkrat konec. Iskreno sem hvaležen, da sem jih spoznal tudi v teh okoliščinah in ugotovil, kako dobri in iskreni ljudje so. Prav tako ne bom pozabil, kako lepo so nas sprejeli sodelavci Centra za izobraževanje in usposabljanje Policijske akademije v Tacnu.

Afera pranje iranskega denarja v NLB: Ni bilo dokazov za to

Vladajoča koalicija se prav tako ni mogla sprijazniti z epilogom preiskave glede domnevnega pranja iranskega denarja, ki se do danes še ni potrdilo. Politiki pa še vedno obračunavajo s kriminalisti in preiskovalci, tarča je tudi nekdanji direktor NPU, ki mu javno očitajo, da je povezan z afero in da je blokiral preiskavo, čeprav je Policija to že večkrat zanikala. Je ta preiskava sploh še aktualna? 

Kot strokovnjaku s tega področja mi je bilo ves ta čas zelo težko spremljati to zgodbo. Čeprav smo večkrat pojasnjevali, da gre za pranje denarja le takrat, ko ta denar izvira iz kaznivih dejanj in ko lahko to tudi dokažemo, je vladajoča politika vztrajno navajala, da je šlo za pranje denarja in nas blatila, da ne želimo videti kaznivih dejanj in da ščitimo osumljence. Pa vendar, niti enega dokaza za to ni bilo, da je bil denar, ki je bil predmet transakcij, pridobljen s kaznivimi dejanji. Tudi policije različnih tujih držav tega niso potrdile. Ravno nasprotno, preiskava je pokazala, da je bil motiv za prikrivanje v izogibanju omejevalnim ukrepom, kar pa v tistem času po naši zakonodaji ni bilo kaznivo dejanje.

Vse to kaže, da je imela ta zgodba povsem drugačen namen in se je neutemeljeno uporabljala za politično nabiranje točk in obračunavanje s posamezniki, kot na primer nenehno ponavljanje namigovanj o vpletenosti nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča v to preiskavo. Ob tem pa je ironija, da je prav vlada Janeza Janša februarja 2013 Darka Muženiča imenovala za direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Med letoma 2009 in 2011, v času teh spornih transakcij, Muženič sploh ni bil direktor tega urada in posledično tudi ni bil odgovoren ali kakorkoli povezan s tem primerom.

Ni političnih preiskav in tudi ustaviti se jih ne da na željo politike

Kakšen je v resnici sploh lahko vpliv politike na preiskave, preiskovalce in postopke? Verjetno so tožilci tisto sito, preko katerih pač ne gre, četudi bi to kdo želel... 

Glejte, ni preiskav zoper leve in desne politike, ni političnih preiskav, zato tudi ne more biti političnih vplivov na nas, na preiskovalce, vodje ali na same preiskave. To je samo mantra politikov, ki obračunavajo z nami. Ko sem bil še na Nacionalnem preiskovalnem uradu pomočnik direktorja smo kazensko ovadili veliko politikov, ki so pripadali t.i. levi politični opciji, pa tudi takšne, ki so pripadali desni. Ampak ko ovadiš ene, si del politične policije, zarote, globoke države, ko ovadiš pa pripadnike druge politične opcije, pa je za te iste ljudi to nekaj povsem normalnega.

Tudi ne drži filmska interpretacija, ko se razlaga, kako imamo neke zadeve kar v predalih in potem da nekdo samo pokliče in da zadeve ni več niti v predalu. Vsaka zadeva, ki se preiskuje, se evidentira in je pod stalnim nadzorom. Vse preiskave na NPU usmerja državno tožilstvo, tako da so res bizarne izjave politikov, ki razlagajo, koga je potrebno poklicati, da se preiskava ustavi. Nikogar se ne da poklicati s takšno željo.

Novo vodstvo Policije je zoper zaposlene ukrepalo tudi z odpovedmi delovnega razmerja, ugotovili naj bi celo kazniva dejanja, kot smo lahko brali, naj bi šlo tudi za ponarejanje varnostnih preverk pri uslužbencih, kar je sicer pogoj za zaposlitev. Kaj vse se je v resnici dogajalo v minulih dveh letih, bo verjetno znano šele, ko bodo zaključeni vsi nadzori in postopki, s katerimi Policija preverja domnevne nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Tudi glede spornih zaposlitev. Kaj pričakujete? Kaj je cilj vseh teh nadzorov? 

Kot je povedala že ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, političnih zaposlitev v policiji ne sme biti. Zato je povsem na mestu, da se preveri, kaj se je dogajalo v minulih dveh letih. V medijih smo lahko brali o številnih zaposlitvah, ki naj bi se zgodile po navodilih iz politike. Tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Tolerance do takšnih zadev ne sme biti. Nekdo, ki ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev v policiji, v policiji pač ne more biti zaposlen. In različni nadzori bodo dali vse podatke, ki jih potrebujemo, da lahko ukrepamo, kar je, kot rečeno, v pristojnosti v. d. generalnega direktorja Policije.

Mora državljane skrbeti, ko berejo, da so v Policiji zaposleni ljudje, ki ne izpolnjujejo pogojev za to delo, prirejajo ugotovitve v nadzorih, pišejo kazenske ovadbe zoper sodelavce na podlagi lažnih podatkov, nimajo varnostne preverke oziroma imajo ponarejeno, vohunijo za sodelavci zaradi političnih interesov in podobno? 

Strinjam se z izjavo prvega moža Policije Boštjana Lindava, da bo najtežja naloga, ki je pred nami, brez dvoma povrnitev zaupanja v naše delo in v Policijo kot institucijo. Zato moramo razčistiti s preteklostjo in vsi ti nadzori bodo dobri temelji za to. Pa vendar, ne bomo zmogli tega, če ne bomo hkrati povrnili zaupanja tudi med sodelavce, saj so odnosi povsem razklani. To za naravo našega dela ni dobro. Pri odkrivanju in pregonu osumljencev kaznivih dejanj si moramo sodelavci maksimalno zaupati.

Nenazadnje so kdaj ogrožena tudi naša življenja in težko bomo uspešni, če si ne bomo zaupali kot nekoč. In najpomembneje, vzpostaviti moramo mehanizme in varovalke, da se kaj takšnega ne bo nikoli več ponovilo.