Delavci rudnika Trbovlje-Hrastnik so pred štirimi leti prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili mumificirana trupla. Doslej so izkopali 800 okostij in jih forenzično pregledali, zdaj ležijo v enem delu rudnika. Iz jaška je treba iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000.
Zgodovinar Jože Dežman, ki je hkrati predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, opozarja, da je ob pokopu žrtev nujno treba ohraniti tudi spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej.
Tako je odločila tudi vlada, ko je 24. januarja prenovila komisijo, in določila temeljne programske točke za proračunski leti 2013–2014. Za rov sv. Barbare je bil sprejet sklep o nadaljevanju del v Hudi Jami.
"To pomeni dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev," je dejal Dežman.
Četrto obletnico grobišča so obeležili s spominskimi prireditvami, ki so jih organizirali Študijski center za narodno spravo, Arhiv RS, Slovenski filmski arhiv, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in Slovenska kinoteka.
Tonin: Opomin, kako surov zna biti čas vojne
Predstavniki NSi so pred grobišče že v soboto položili vence. Vodja poslanske skupine Matej Tonin je ob tem dejal, da je Huda Jama nam vsem v opomin, kako krut in surov zna biti čas vojne. "V času druge svetovne vojne so številni ostali brez svojih najdražjih. Bolečine staršev za izgubljenimi sinovi, sester za brati, žen za možmi je povsod ista," je dejal. "Zavedam se, da bodo vsi tisti, ki so v vojni in po njej izgubili svoje najdražje, na tej ali na oni strani, težko odpustili rabljem. Naša generacija ima zato še toliko večjo odgovornost, da naredi vse za resnično spravo."
Prepričan je, da je prvi korak k spravi dostojen pokop vseh mrtvih, drugi korak pa resnicoljuben pogled na preteklost. "Vsi ljudje si zaslužijo dostojen pokop, ne glede na to, kakšna je njihova svetovnonazorska opredelitev, narodnost ali veroizpoved. To je osnovna civilizacijska norma. Dostojnega pokopa ne moremo nikomur odreči, ne glede na to, kaj je počel med drugo svetovno vojno."
Po njegovem mnenju je za spravo nujen tudi resnicoljuben pogled na zgodovino. "Sprave ni mogoče doseči s hujskaško retoriko in vztrajanjem na polresničnih zgodovinskih mitih, ampak zgolj s poštenim in odkritim zgodovinskim pogledom ter z razumevanjem takratnega časa. Vse žrtve druge svetovne vojne so imele eno skupno lastnost, ne glede na to, na kateri strani so bili v drugi svetovni vojni. Vsi so bili Slovenci. Na tem moramo graditi!" je zaključil.
KOMENTARJI (936)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.