Prvi julij ni prinesel niti administrativnega začetka delovanja inštituta za otroške srčne bolezni

V. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar je v četrtek na vprašanje, kdaj bo inštitut začel delovati, odgovoril, da je to še vedno odvisno od številnih dejavnikov. Pojasnil je, da hitijo z administrativnimi in strokovnimi pripravami. "Strokovni del bomo začeli izvajati, ko bomo ocenili, da imamo vse ekipe nared ter lahko program izvajamo kakovostno in za bolnike popolnoma varno," je dodal.

Že pred dnevi je Dobnikar pojasnil, da se jim je uspelo za sodelovanje dogovoriti z dvema ameriškima strokovnjakoma s področja otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije. Zdaj pa da so "tik pred potrditvijo" sodelovanja še z nekaj strokovnjaki iz ZDA. O natančnem številu za zdaj ni želel govoriti.

Glede omenjenih dveh strokovnjakov Dobnikar pričakuje, da bosta začela v Ljubljani delati že 8. julija in zagotavljala nenehno bolnišnično oskrbo in 24-urno pripravljenost. S 7. julijem namreč iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana odhaja še zadnji otroški kardiolog, s čimer bodo ostali brez svojega strokovnjaka. Že več kot desetletje UKC Ljubljana tudi nima svojega otroškega srčnega kirurga.

Dobnikar je pohvalil predsednika sveta inštituta Igorja Gregoriča "kot glavnega nabiralca zdravnikov". Opozoril je, da je v poletnem času zelo težko dobiti tuje strokovnjake. "Dejansko prihajajo na priprošnjo, da pomagajo vzpostaviti inštitut v teh začetnih trenutkih," je dejal in pohvalil vladno sprejetje novele zakona o zdravniški službi.

Ni jasno, kdaj bo inštitut začel zdraviti otroke

Sicer je tudi Gregorič, ki vseskozi strokovno bdi nad ustanavljanjem inštituta, v zadnjih dneh maja zagotovil, da bo inštitut do 1. julija začel administrativno delovati. Ni pa mogel napovedati, kdaj bodo začeli klinični del, torej zdravljenje otrok. Podobno kot Dobnikar je pojasnil, da bo klinični del inštituta začel delovati takrat, ko bodo imeli "vse elemente, ki bodo zadoščali varnosti".

Novelo zakona o zdravniški službi, ki odpravlja nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, je vlada sprejela v četrtek na dopisni seji in jo po nujnem postopku poslala v državni zbor. Na ministrstvu za zdravje in v zdravstveni stroki soglašajo, da je zdajšnja ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah za zdravnike, ki niso iz EU, neživljenjska.

Dobnikar je glede novele dejal, da jim bo njena uveljavitev omogočila konkretizacijo priprav na začetek delovanja inštituta in formalizacijo sodelovanja s tujimi strokovnjaki. Tudi iz ljubljanskega kliničnega centra so večkrat sporočili, da podpirajo vse pobude za sprostitev zakonodaje na področju zaposlovanja tujih strokovnjakov.

Državni zbor bo novelo predvidoma obravnaval v kratkem na izredni seji. Po zakonskem predlogu bo minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji.

Do izjemnega stanja po navedbah vlade pride, kadar javni zdravstveni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti ter s tem tvegajo ogrožanje življenj ali povzročitev hude okvare zdravja ali smrt bolnikov. V tem primeru za zdravnike specialiste ne bo pogoj za delo v Sloveniji znanje slovenskega jezika C1.

Zdravstveni svet se je na začetku junija seznanil z drugo verzijo strategije obravnave otrok in odraslih s prirojeno srčno napako in otrok s preostalimi srčnimi boleznimi za obdobje 2017–2021. Pri tem so člani pričakovano največ pozornosti namenili inštitutu za otroške srčne bolezni, ki bi tudi glede na sklep o njegovi ustanovitvi iz decembra lani moral začeti delovati najpozneje 1. julija.

V razpravi so člani sveta sicer pohvalili prizadevanje vlade oziroma ministrstva, da Slovenija v celoti ohrani program otroške kardiologije, podvomili pa so, ali država zaradi svoje majhnosti potrebuje takšno "super inštitucijo", kot je inštitut v obliki samostojnega zavoda. Član zdravstvenega sveta, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na pediatrični kliniki Tadej Avčin je ocenil, da gre za organizacijsko tveganje. Podvomil je o dolgoročni vzdržnosti projekta.

Avčin je tudi izrazil skrb, ker bo ljubljanska pediatrična klinika zaradi vzpostavitve inštituta ostala brez kardiologije, kar je posebnost v primerjavi s tujimi pediatričnimi klinikami. Predsednik sveta Franc Strle pa je pogrešal pojasnila o sodelovanju med kliničnim centrom in inštitutom. Alojz Ihan je opozoril, da celotna zgodba ostaja brez dolgoročne ocene stroškov, "vsaj čez prst".