Uradna potrditev: Če piša ne bi bilo, se nesreča balona najverjetneje ne bi zgodila

Preiskovalci balonarske tragedije na Barju so predstavili prvo poročilo o nesreči. Vodja preiskovalcev Roman Rovanšek je povedal, da je nesrečo povzročilo striženje vetra pri tleh, zaradi česar so nastale težave pri upravljanju z balonom. Slednje je potrdilo večino do zdaj znanih okoliščin nesreče, ni pa razkrilo končnih vzrokov zanjo. Na te bo po besedah Rovanška treba počakati do konca preiskave, ko bo izdano končno poročilo.

Poročilo tako med drugim ugotavlja, da je balon 23. avgusta ob 7. uri poletel z Brda pri Ljubljani. V fazi pristajanja na Barju nekaj pred 8. uro je nekajkrat udaril ob tla, pri tem udaril v drevo, zagorel in se po 117 metrih od drevesa dokončno ustavil.

Preiskava ugotavlja, da je ob pristajanju prišlo do t. i. nevihtnega piša, ki je pihal s hitrostjo okoli 30 kilometrov na uro in je nastal kot posledica neviht, zlasti na Gorenjskem. Če omenjenega piša ne bi bilo, se po beseda Rovanška nesreča najverjetneje ne bi zgodila.

Neugodne nevihtne razmere naj bi bile sicer vidne že pred začetkom leta. Na vremenski karti za nižje nivoje letenja, ki je bila objavljena ob 6. uri, so bile označene cone neviht za severozahodni in severni del Ljubljane. Ob 6.58 je meteorološka služba objavila tudi opozorilo zaradi neviht na zahodnem robu Ljubljane, je povedal Rovanšek. Povedal je še, da je pilot balon upravljal sam, med poletom pa ni imel vzpostavljene radijske zveze.

Glede potrebnih dovoljenj uvodno poročilo ugotavlja, da je letalski inšpektor 16. junija pilotu naložil, da mora opraviti specialni zdravstveni pregled vida, dokler tega ne opravi, pa mu je prepovedal letenje. V času, ko je prišlo do nesreče, pilot omenjenega pregleda še ni opravil. Ob tem je Rovanšek danes tudi zavrnil poročanje nekaterih medijev, da naj bi bila pilotova licenca za letenje veljavna, saj da mu prepoved opravljanja poletov do takrat še ni bila vročena pravnomočno. "Po podatkih, ki sem jih pridobil, to ne drži," je dejal.

V zvezi s prepovedjo letenja, ki velja za vse komercialne lete balonov, je Rovanšek povedal, da bo za vsakega prevoznika veljala do takrat, dokler ne bo pridobil spričevala letalskega prevoznika, ki ga zahteva zakona o letalstvu in ga sicer nima nobeden od ponudnikov komercialnih letov z baloni v Sloveniji.

Rovanšek v zvezi s tem danes ni želel komentirati nekaterih navedb balonarjev, da potrebnih natančnih predpisov, po katerih bi se izdajala omenjena dovoljenja, ni. "Sam berem le zakon o letalstvu, ki je temelj za omenjeno zahtevo," je dejal.

Kdaj bo preiskava nesreče zaključena, ni znano, mora pa biti po besedah vodje službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Rovanška končana v letu dni, sicer mora javno pojasniti, zakaj ni tako. Rovanšek ob tem poudarja, da je edini cilj preiskave ugotoviti posredne in neposredne vzroke nesreče in okoliščine ter na podlagi tega izdati varnostna priporočila, ki bi lahko v prihodnje preprečila podobne nesreče.

Tragična nesreča balona se je zgodila prejšnji četrtek, in sicer 23. avgusta v bližini Iga. Na balonu je bilo 32 ljudi. Umrli so štirje ljudje, med njimi tudi otrok. 14 udeležencev je bilo težko poškodovanih, 10 so jih morali takoj po prihodu v ljubljanski klinični center oživljati. V tednu po nesreči so večino poškodovanih že odpustili domov, dva pa sta še vedno v kritičnem stanju.  

Zaradi nesreče je javna agencija za civilno letalstvo izdala prepoved vseh komercialnih letov z baloni. Ta teden so predstavniki agencije za civilno letalstvo, ponudniki komercialnih balonarskih poletov in predstavniki Letalske zveze Slovenije že uskladili predlog varnostne direktive, ki med drugim vsebinsko določa obvezno opremo, postopke za pripravo leta in vkrcavanje potnikov. Gre za zasilno rešitev, ki bo veljala do implementacije evropske uredbe marca naslednje leto.