Golob na sedežu Nata: Slovenija bo do leta 2030 zvišala izdatke za obrambo

"Slovenija je že dve desetletji visoko cenjena zaveznica v Natu. Cenimo njen prispevek h kolektivni obrambi in skupni varnosti," je na skupni novinarski konferenci s slovenskim premierjem Robertom Golobom povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Izpostavil je vlogo, ki jo Slovenija igra pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako na Kosovu, kot tudi v BiH.

Ob tem je pozdravil napoved premierja Goloba, da namerava Slovenija povečati prisotnost v Natovi misiji na Kosovu Kfor. Golob je sicer pojasnil, da konkreten načrt za to še ni bil sprejet. "Smo pa danes izrazili pripravljenost, da prispevamo več, predvsem za stabilnost regije Zahodnega Balkana," je povedal.

O povečanju izdatkov za obrambo

Stoltenberg je pozdravil tudi dejstvo, da je Slovenija začela povečevati izdatke za obrambo, in načrt, v skladu s katerim bi do leta 2030 izdatke za obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Pozdravljam to, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam sicer, da bo lahko cilj dosegla hitreje," je povedal.

Premier pa je glede izdatkov poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov. "To resnično kaže našo pripravljenost, da izpolnimo svoje zaveze. Ker ne gre samo za porabljanje denarja, ampak tudi zato, kako ga porabimo," je povedal. Razloge za nizko podporo Natu v Sloveniji vidi tudi v širjenju propagande prek Balkana. "Slovenija bo do leta 2030 zvišala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP," je zagotovil Golob.

Slovenija je sicer glede na pretekli teden objavljeno letno poročilo lani za obrambo namenila 1,33 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko.

Golob: Slovenija resno preučuje tudi Iohannisovo kandidaturo za generalnega sekretarja Nata

Slovenija bo v bitki za prihodnjega generalnega sekretarja zveze Nato resno preučila tako kandidaturo romunskega predsednika Klausa Iohannisa kot tudi kandidaturo odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja, je na sedežu v Bruslju povedal Golob. Kot je pojasnil, je Slovenija pred približno mesecem dni podprla Ruttejevo kandidaturo za generalnega sekretarja, ki je bil tedaj edini kandidat. Pred nekaj tedni pa je kandidaturo napovedal še romunski predsednik.

Njegovo kandidaturo je Slovenija vzela "zelo resno", predvsem zaradi regionalne uravnoteženosti, je dejal Golob, kar pa da sicer še ne pomeni, da bomo spremenili odločitev. Obe kandidaturi bomo le temeljito preučila, je pa premier poudaril, da kandidat na koncu potrebuje soglasno podporo držav članic zavezništva.

Naslednika Jensa Stoltenberga na čelu Nata naj bi naznanili še pred julijskim vrhom zavezništva v Washingtonu. Za glavnega favorita sicer velja Rutte, ki si je doslej zagotovil podporo več držav, vključno s pomembnimi glasovi ZDA, Velike Britanije in Nemčije.

Kandidat za izvolitev potrebuje soglasno podporo vseh 32 članic, kar pa bi nizozemskemu premierju lahko preprečila Madžarska. Budimpešta je namreč v začetku meseca sporočila, da Rutteja za novega generalnega sekretarja Nata ne namerava podpreti.

Golob tudi o Ukrajini in Gazi

Slovenija v primeru ruske agresije na Ukrajino po svojih najboljših močeh podpira skupna prizadevanja zavezništva. Predsednik vlade je poudaril: "Prepričani smo, da je enotnost naša največja prednost, in to je nekaj, kar moramo ohraniti. Naše enotno stališče glede Ukrajine je ključnega pomena in upam, da se bo to stališče še okrepilo."

Dodal je, da je generalnemu sekretarju omenil, da je z razmerami v Ukrajini povezano azijsko-pacifiško območje, še bolj pa z razmerami v Gazi in našim odzivom nanje. "Tu bi morali bolj odločno pozvati obe strani, da takoj ustavita spopade in skleneta premirje. Storiti moramo več, da preprečimo grozodejstva, vedno več je tudi namigov o dvojnih merilih, kar moramo nujno obravnavati," je dodal predsednik vlade.

Predstavniki 36 držav sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili zavezo jedrski energiji

Na vrhu o jedrski energiji v Bruslju so sodelovali predstavniki 36 držav, ki že uporabljajo jedrsko energijo ali pa načrtujejo začetek vlaganj v njen razvoj. Golob se je udeležil uvodnega dela zasedanja, kjer so voditelji držav podali svoje nacionalne izjave in sprejeli zaključno deklaracijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Voditelji so v deklaraciji poudarili zavezo jedrski energiji kot ključnemu sestavnemu delu globalne strategije za reševanje podnebne krize, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz energetskega in industrijskega sektorja, zagotovitev energetske varnosti, povečanje energetske odpornosti ter spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja in dostopa do čiste energije. Finančne ustanove so pozvali k financiranju jedrske energije v luči dostopa do energije, energetske varnosti in podnebnih prednostnih nalog.

Premier je v svojem nagovoru opozoril, da je globalno segrevanje ena izmed največjih groženj človeštvu in da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se razogljiči vse sektorje, najprej energetskega.

Kot je pojasnil zbranim, Slovenija načrtuje razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2040. "Da bomo to lahko dosegli, obstaja samo ena pot - kombinacija ambicioznih načrtov na področju obnovljivih virov energije in krepitve jedrskih zmogljivosti," je dejal Golob in poudaril, da je Slovenija že 40 let jedrska država in ima z vidika energetske varnosti samo pozitivne izkušnje.

Po Golobovem prepričanju je treba na tem področju nasloviti pet področij. Na prvem mestu mora biti zagotavljanje jedrske varnosti, s čimer se bo zagotovilo tudi podporo javnosti. Slednja mora biti po premierovem mnenju na drugem mestu. Kot tretje področje je premier izpostavil stroške financiranja jedrskih energetskih objektov, kjer je pomembno, da imajo novi objekti dostop do multilateralnih bank in finančnih institucij po najugodnejših obrestnih merah. Četrto področje so dobavne verige, ki jih bo v luči globalne nestabilnosti treba okrepiti. Peto področje je pridobivanje ustreznih kadrov. "Večina jedrskih objektov na svetu je starih več kot 40 let, kar pomeni, da je večina najbolj izkušene delovne sile upokojena. Čim prej moramo zagotoviti in vlagati v usposobljeno delovno silo," je poudaril Golob.

Predsednik vlade se je strinjal, da je jedrska energija prihodnost. "Ukrepati moramo takoj, če želimo, da bo jedrska energija resnično izpolnila svojo vlogo v naši prihodnosti," je še dejal.

Vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je na srečanju ocenil, da jedrska energija po vsem svetu ponovno pridobiva na pomenu. To je pripisal iskanju brezogljičnih virov energije ter potrebi po varni in stabilni energiji v luči vojne v Ukrajini. Po mnenju Birola ima jedrska energija "ključno vlogo", bo pa po njeovih opozorilih večji del električne energije pridobiti iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter in voda.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v odzivu na novinarska vprašanja glede varnostnih tveganj jedrske energije izpostavil desetletja dolgo zgodovino Francije pri proizvodnji jedrske energije "v okviru, ki je nadzorovan, razumljiv in zrel". "Menim, da bi morali biti veliko bolj zaskrbljeni zaradi emisij, ki vsak dan neposredno vplivajo na naše zdravje," je dejal.