Prav 6. december je tisti prvi datum, ki si ga številni otroci zapomnijo, saj je dan, ko ima god sv. Miklavž, kakor pravimo sv. Nikolaju, ki je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Na predvečer svojega godu hodi s svojim spremstvom, angeli in parklji, od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Marsikje god sv. Miklavža razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti: z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok, so pojasnili na tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK).

O Miklavževi priljubljenosti največ povedo legende o njegovi dobrodelnosti. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Nikolaj škof v Miri, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350. Rodil se je pobožnim staršem, ki sta bila usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj ("zmaga ljudstva" pomeni njegovo ime) ju je v tem posnemal.
Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. V Miri so se verniki ob smrti škofa odločili, da bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev, novi škof. To je bil Nikolaj. Svojim vernikom je hotel biti v vsem zgled, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi.

Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so bile obubožane in bi zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile.
Nikolaj je eden najbolj čaščenih svetnikov; za svojega zavetnika ga namreč častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največ cerkva – okoli 200. V mnogih so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju.
V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah utrdilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Kmalu po drugi svetovni vojni so oblastniki Miklavža pregnali in namesto njega iz Rusije pripeljali dedka Mraza. Po osamosvojitvi pa se je miklavževanje obnovilo.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.