Slovenija bo tako kot druge države na balkanski begunski poti – Hrvaška, Srbija in Makedonija – po podobnih ukrepih Avstrije nadaljevala z izvajanjem novih omejevalnih ukrepov za begunce.
Vse aktivnosti potekajo v Dobovi, nato se migrante odpelje v Šentilj ali na Karavanke.
Šefic je pojasnil, da vsak migrant dobi registracijski list, kamor vpiše podatke, ena od rubrik je ''kam so namenjeni in kje nameravajo zaprosit za zaščito,'' kar pa ni obvezno. V Avstriji pa denimo spremeni mnenje, zato jih denimo tam zavrnejo. Nato je možno dvoje: opravimo ponovno registracijo in oseba nadaljuje pot v Avstrijo, lahko pa se začne vračanje na Hrvaško ali v matično državo. Avstrija je zdaj dejala, da špekulacij nikakor ne bo dovoljevala.
Sodelovanje s Hrvaško zaenkrat dobro
Po uvedbi omejevalnega ukrepa je v Slovenijo prvi vlak prispel v četrtek zvečer, drugi danes zgodaj zjutraj. Slovenija je po uvedbi omejevalnega ukrepa Hrvaški zavrnila 15 migrantov, ki jih je Hrvaška tudi sprejela, je pojasnil državni sekretar. ''Če bo hrvaška vlada imenovana, bomo takoj povabili novega premierja na srečanje, da se pogovorimo o migrantski krizi,'' je povedal Šefic.
Šefic je dejal, da je sodelovanje na operativni ravni solidno. ''Želim si in upam, da bo pobuda (za sestanek s predstavniki nove vlade op.a.) naše ministrice sprejeta, da bomo lahko razčistili vsa vprašanja,'' je dejal. Povedal je, da bi si od južnih sosedov želeli bolj popolne sezname o ljudeh, ki prihajajo.
Po besedah Šefica tudi pravne službe Evropskega sveta poudarjajo, da imajo pri varovanju zunanjih meja EU pomembno vlogo tudi Hrvaška in druge države, ki še niso vključene v schengensko območje.
Okrepljeno varovanje zelene meje
Poudaril je, da je varovanje zelene meje okrepljeno in zaenkrat niso zaznali posebnosti. Okrepljeno je tudi delo na mejnih prehodih. ''Kadar se omeji pretok, se seveda lahko pojavijo ilegalne migracije. In zato smo okrepili nadzor zelene meje in mednarodnih prehodov,'' je pojasnil.
Ukrepi na evropski ravni
David Brozina, v.d. generalnega direktorja direktorata za evropske zadeve na ministrstvu za zunanje zadeve, je dejal, da je prvi cilj, da se tok migrantov omeji, drugi, da se prepreči, da bi na Balkanu nastal žep, da torej migranti ne bi mogli niti naprej niti nazaj. To bi bilo za omenjeno območje zelo neugodno in bi morda celo destabiliziralo položaj.
Brozina je pojasnil, da se ve, kdo so ekonomski migranti. Makedonskim silam bodo pomagali tuji policisti, ravno zato, da bi ugotovili iz katerih držav prihajajo. Šefic je nadaljeval, da bi morali že v Grčiji ugotoviti, kdo ima pravico do azila in bi se jih nato razposlalo po različnih državah. Okrepiti bi morali nadzor tako v Grčiji in Makedoniji.
Začelo se je sinoči
Ukrep so slovenski policisti prvič izvedli za vlak z migranti in begunci, ki je v Slovenijo prispel včeraj zvečer okoli 22. ure, nato pa še za enega, ki je prispel danes nekaj pred 5. uro. Oba sta prišla na mejni prehod Dobova. Na prvem vlaku je bilo 887 ljudi, na drugem pa 945.
Po opravljenem varnostnem pregledu in postopku registracije tujcev iz prvega vlaka so policisti ugotovili, da 15 tujcev (državljani Maroka, Sirije in Iraka) ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo. Tujcem so izdali odločbe o zavrnitvi in zoper njih odredili zadržanje. Omenjeni tujci niso izrazili namere, da bi zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji in so kot končne destinacije navajali druge države, je za 24ur.com sporočila tiskovna predstavnica novomeških policistov Alenka Drenik.
Hrvaške varnostne organe so nato obvestili, da so tujci zavrnjeni na podlagi Zakonika o schengenskih mejah. Kot so kasneje potrdili, so hrvaški pristojni organi vseh 15 zavrnjenih tujcev sprejeli. Če pa se bodo odločili, da znova skušajo vstopiti v Slovenijo in da slovenskim organom povedo, da želijo v Avstrijo ali Nemčijo, jih bodo slovenski policisti spustili naprej, je policija razložila novinarki 24UR Ireni Jovevi.
Postopki registracije sicer ne potekajo bistveno dlje časa kot prej, so še pojasnili na novomeški policijski upravi. Razlika je predvsem v tem, da preverjajo tudi, kam so ljudje namenjeni, in posledično nekatere migrante in begunce z uvedbo novih ukrepov zdaj tudi zavrnejo. 400 ljudi so medtem okoli 8. ure že odpeljali proti Karavankam. Drenikova je za 24ur.com dejala, da se prevozi še naprej vrstijo in da ni nekih posebnosti.
V Špilju stroga kontrola migrantov
Avstrijci od danes naprej v Špilju na slovensko-avstrijski meji strogo preverjajo migrante, ki prihajajo iz Slovenije. Po dveh dneh poskusnega izvajanja so avstrijski organi danes zagnali redno delovanje novega režima sprejemanja in preverjanja migrantov. Avstrijci sicer enak sistem sprejemanja migrantov načrtujejo tudi pri predoru Karavanke.
Trenutno v Špilju preverjajo okoli 500 migrantov na dan. Za preverjanje njihove prtljage in dokumentov je na voljo 24 kontejnerjev. Ko bodo nov sistem čez okoli dva tedna začeli polno izvajati, pa bodo po navedbah avstrijske policije te kapacitete podvojili. Tako bodo lahko preverjali tudi po več tisoč migrantov na dan.
Avstrijskih organi so dveh dneh poskusnega izvajanja novega sistema Sloveniji vrnili okoli 40 migrantov. Slovenski organi so jih ponovno obravnavali, številni pa so znova poskusili svojo srečo v Špilju in jim je celo uspelo vstopiti v Avstrijo. Avstrijci v državo sicer spuščajo samo tiste, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji. Preostale, ki želijo v druge države, vrnejo v Slovenijo.
Medtem policija na avstrijskem Koroškem načrtuje, da bi podoben center za kontrolo in registracijo postavili tudi na avstrijski strani predora Karavanke. Obstoječo infrastrukturo na avstrijski strani meje bi lahko podobno kot v Špilju preuredili v roku šestih tednov, ocenjuje policija avstrijske Koroške. Obstoječe kapacitete bodo okrepili s kontejnerji in šotori, nabavili pa bodo tudi naprave za jemanje prstnih odtisov, preverjanje potnih listov in drugo računalniško opremo.
Za zdaj še ni jasno, kako bodo Avstrijci migrante, ki bodo prihajali v državo, porazdelili med oba sprejemna centra, ko bo še pri predoru Karavanke deloval nov sistem. Koroški deželni glavar Peter Kaiser se je sicer danes že pritoževal, da je iz medijev izvedel, da bo Koroška dobila nov mejni center za kontrolo migrantov.
Italijani zanikajo navedbe o žariščnih točkah
Predsednica deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je danes zanikala, da vlada v Rimu načrtuje vzpostavitev žariščnih točk za migrante na meji s Slovenijo in Avstrijo. A je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedala, da je predvideno odprtje treh centrov za migrante, ki pa so bili načrtovani že pred časom.
Prvi migrantski center bodo vzpostavili v vojašnici v Vidmu, kjer so že nastanjeni nekateri migranti. Nov center bodo odprli še v Trstu v trenutni garaži za avtobuse, v Gorici pa je načrtovan srednje velik migrantski center na lokaciji, ki jo trenutno uporablja organizacija Zdravniki brez meja, je pojasnila Serracchianijeva.
Italijanski mediji so pred dnevi poročali, da bi lahko Italija zaradi možnosti zavračanja migrantov na avstrijsko-slovenski meji, zaradi česar bi se lahko migrantski tok preusmeril proti Italiji, na meji s Slovenijo vzpostavila tri žariščne točke. Prvo naj bi uredili v Trbižu na tromeji z Avstrijo in Slovenijo, drugi dve pa v bližini Gorice in Trsta.
Furlanijo-Julijsko krajino po besedah Serracchianijeve skrbi, da se bo v luči vse strožjega nadzora meja v več evropskih državah migrantski tok preusmeril proti Italiji. Krhanje schengna po njenem prepričanju ne prinaša več migrantov v Italijo, vsaj ne preko t. i. balkanske migrantske poti. Obstaja pa možnost, da bi se lahko zaradi krhanja schengna okrepilo število migrantov, ki bi v Italijo prišli preko Sredozemlja, se pravi preko meje, ki jo je težje nadzirati, ocenjuje italijanska političarka, a dodaja, da za zdaj še ni znakov, da do tega prihaja.
Avstrijsko odločitev za postavitev zgornje meje števila prosilcev za azil, ki jih lahko Avstrija še sprejme, je Serracchianijeva ocenila za upravičeno. "Če zgornjo mejo primerjamo s številom prebivalcev, se mi Avstrija še zmeraj zdi radodarna država. Seveda je treba zagotoviti pogoje za integracijo migrantov, a ta problem zadeva nas vse," je še povedala.
