Evropski parlament je objavil prve projekcije sedežev parlamenta v naslednjem sklicu, glede na podatke nacionalnih javnomnenjskih raziskav, opravljenih v začetku februarja 2019. Podatki temeljijo na rezultatih zanesljivih javnomnenjskih raziskav, ki so jih izvedli inštituti za javnomnenjske raziskave v državah članicah, v imenu Evropskega parlamenta pa jih je zbral Kantar public.
Največ podpore Evropski ljudski stranki, vzpon skrajnih političnih skupin
Največ podpore trenutno uživa desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki naj bi dobila 183 poslancev (slabih 26 odstotkov vseh sedežev). Na prejšnjih volitvah pred petimi leti so jih prejeli okrog 30 odstotkov. 135 (dobrih 19 odstotkov) sedežev bi pripadlo socialdemokratom (S&D), ki so leta 2014 dobili dobro četrtino sedežev. EPP in S&D tako skupaj ne bi presegli polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na izide preteklih volitev.
Na tretjem mestu so liberalci (Alde) s 75 sedeži ali enajstimi odstotki, ki naj bi glede na volitve leta 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev, izboljšali rezultat.
Sledi skupina desnih in evroskeptičnih strank, Evropa narodov in svobode (ENF), ki združuje stranke, kot sta Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija in stranka francoske desničarke Marine Le Pen. Tej se po prvih projekcijah obeta največje izboljšanje, saj naj bi dobila 59 ali 8,4 odstotka vseh sedežev, medtem ko ima sedaj 37 sedežev.
Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 51 ali okoli sedem odstotkov, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.
Levica in Zeleni naj bi prav tako izgubili, Levica naj bi padla z 52 na 46 sedežev, Zeleni pa z 52 na 45. Dobili naj bi po okoli 6,5 odstotka sedežev.
V Sloveniji rahlo spredaj SDS pred LMŠ, do poslanca še Levica in SD
V Sloveniji bi po prvih projekcijah SDS (EPP) prejela 26,6 odstotka glasov, s tem pa tri poslance v Evropskem parlamentu. Z odstotkom manj bi prav tako trije sedeži pripadli tudi največji vladni stranki LMŠ (Alde), po eden pa SD (S&D) in Levici (evropska levica GUE/NGL), ki sta v merjenju prejeli 14,7 oziroma 12,1 odstotka glasov.
SNS (6 odstotkov), NSi (5,1 odstotka), DeSUS (3,8 odstotka), SMC (3 odstotki) in SAB (2,8 odstotka) se ne bi prebile v Evropski parlament. 0,4 odstotka vprašanih se je opredelilo za druge stranke.
V parlamentu izpostavljajo, da bodo to najpomembnejše volitve od prvih neposrednih volitev parlamenta leta 1979.
Glede na projekcije porazdelitve sedežev v Evropskem parlamentu po brexitu bo naslednji sklic parlamenta odražal bolj razdrobljeno politično pokrajino kot kadarkoli prej. Naslednji parlament bo imel manj poslancev (705) kot sedanji (751).
V parlamentu so ob predstavitvi prvega "camemberta", kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, opozorili, da so to projekcije, ki temeljijo na sedanjem stanju, konkretno na raziskavah, opravljenih v začetku februarja, in nikakor ne napovedi nove sestave parlamenta
Prve neposredne volitve v Evropski parlament so potekale pred 40 leti, 12. junija 1979. Letošnje volitve bodo glede na politični kontekst, predviden odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije ter upoštevajoč velike politične in čezmejne izzive, ki jih je potrebno nasloviti, najpomembnejše v zgodovini Evropskega parlamenta. Volivci bodo o prihodnosti Evrope odločali med 23. in 26. majem.
KOMENTARJI (323)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.