Afera SIB je le začela dobivati epilog. Kot je povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je kazenska ovadba zoper dve osebi zaradi ponarejanja poslovnih listin že na poti na okrožno tožilstvo v Ljubljani. Kmalu pa naj bi svoje ugotovitve predstavila tudi policija. Za kateri dve osebi gre, Cerarjeva v tej fazi postopka ni mogla povedati. Glede na to, da se kazenska ovadba nanaša na ponarejanje listin, pa se najpogosteje omenjajo tri možna imena, ki so imela največ opraviti s papirji pri prodaji SIB; to so nekdanji prokurist Energetike Igor Pogačar, ki je vodil nakup delnic banke SIB, odvetnik Miro Senica, ki je pripravil pravni pregled za prodajo oziroma nakup delnic SIB, in nekdanji vodja kabineta tedanje županje Samo Lozej. Nekdanja županja Vika Potočnik naj ne bi bila med možnimi kandidati za kazensko ovadbo. Njena dosedanja obramba je temeljila ravno na tem, da njenega podpisa ni na nobenih listinah, poleg tega pa naj bi nakup SIB podprla ravno na podlagi listin, katerih vsebina naj bi bila nepopolna. Tožilstvo in policija se bosta po obravnavi poročila odločila, v katero smer in zoper koga bosta usmerila nadaljnjo preiskavo.
Cerarjeva o ostalih aktualnih temah
Tožilstvo je vložilo obtožni predlog zoper Dušana Kodrnovskega, podjetnika s Koroške, ki naj bi pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Petek krivo pričal. Cerarjeva je zanikala, da v primeru Petek tožilstvo ni sodelovalo s parlamentarno preiskovalno komisijo. Naš cilj je odkriti storilce kaznivega dejanja in ne, ali so v to vpleteni nosilci javnih funkcij, kar je delo komisije, je dejala Cerarjeva. "V primeru Petek usmerja delo policije okrožna državna tožilka v Mariboru in zagotavljam vam, da se na tem primeru dela zelo intenzivno. Danes, po dveh letih, vam lahko tudi rečem, da sem optimist," še dodaja Cerarjeva. Po njenih besedah pa k uspešnemu delu v primeru Petek ne more prispevati, če nekdo ves čas javnost obvešča o imenih morebitnih osumljencev. To je neproduktivno, je zatrdila Cerarjeva.
Zaradi ponarejanja listin je tožilstvo vložilo tudi obtožni predlog zoper nekdanjega generalnega direktorja Holdinga Ljubljana Marjana Rekarja, saj naj bi nepooblaščeno podpisal sporazum o prenehanju dela direktorju ljubljanskih Žal.
Tožilstvo je obtožni predlog podalo zoper izvajalca obnove centralne kurjave, ki je zaradi nepazljivosti v osnovni šoli Podzemelj povzročil požar, zaradi česar je šola zgorela do tal.
Kot je pojasnila Cerarjeva, je bil podan tudi obtožni predlog zoper predsednico uprave Ustanove sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani Biserko Marolt Meden in podjetnika Srečka Kirna. Razlog za obtožni predlog je po besedah Cerarjeve sklenitev depozitne pogodbe med Kirnom in skladom za omenjeno ustanovo za posojilo na odpoklic. Do pogodbe je prišlo na prigovarjanje Kirna, in sicer za podjetje Konta d.d., v katerem je bil Kirn delničar.
Končno pa je stekel postopek tudi v primeru BTC. "Naša okrožna državna tožilka v Ljubljani je to zadevo raziskovala sama po principu pribave listine, razgovori s strokovnjaki in vložena je zadeva za preiskavo zoper tri odgovorne osebe BTC-ja, zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244. kazenskega zakonika," je dejala Cerarjeva.
V letu 2002 večje število neznanih storilcev kaznivih dejanj
Okrožna državna tožilstva so v letu 2002 prejela ovadbe zoper 31.399 polnoletnih, 3855 mladoletnih in 43.369 neznanih storilcev kaznivih dejanj. V primerjavi z letom 2001 se je število polnoletnih storilcev kaznivih dejanj povečalo za 1739 ali šest odstotkov, število mladoletnih storilcev pa je upadlo za 22 odstotkov ali 1063. Na tožilstvu so zabeležili tudi 3,5-odstotni porast neznanih storilcev kaznivih dejanj, saj je število tovrstnih storilcev naraslo za 1476. Ob upoštevanju 11.713 nerešenih ovadb polnoletnih oseb iz preteklih let, so državna tožilstva v letu 2002 obravnavala ovadbe s skupaj 43.112 polnoletnimi storilci, kar je za tri odstotke več kot leto poprej.
Državna tožilstva so kazenski postopek sprožila zoper 15.484 oseb, in sicer zoper 10.150 oseb z vložitvijo obtožnega predloga, zoper 965 oseb z vložitvijo neposredne obtožnice in zoper 4369 oseb z zahtevo za uvedbo kazenske preiskave. Po končanih preiskavah so tožilci vložili obtožbe zoper 3269 oseb, zoper 1016 oseb pa so odstopila od kazenskega pregona. Državna tožilstva so pred dokončnimi odločitvami preiskovalnim sodnikom predlagala posamezna preiskovalna dejanja zoper 3507 oseb. Do konca lanskega leta tožilcem ni uspelo rešiti ovadb zoper 4364 oseb, kar je za 12 odstotkov več kot leta 2001.
