Prve ocene škode šokantne

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci v Letušu, ki sta se jo udeležila tudi minister za obrambo Karl Erjavec in minister za promet Radovan Žerjav, predstavil vladne ukrepe za odpravo posledic torkovega neurja. Janša je povedal, da škoda po torkovem neurju močno presega proračunske rezerve, ki jih je vlada že namenila za odpravo posledic. Po prvih ocenah škoda namreč znaša 200 milijonov evrov oz. presega 0,3 promila bruto domačega proizvoda.

Kot je dejal Janša, škoda močno presega sredstva za pomoč, ki jih opredeljuje zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in je zato treba aktivirati 11. člen tega zakona, ki predvideva dodatne ukrepe. Največ škode je sicer nastalo na infrastrukturi, vodotokih, stanovanjskih in javnih objektih. Škoda na električnem in telekomunikacijskem omrežju še ni ocenjena, prav tako ni znano, koliko znaša izpad prihodka v podjetjih, ki jih je prizadela torkova vodna ujma.

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se posameznikom, ki so utrpeli škodo med torkovim neurjem, pomaga tudi z odlogom plačila prispevkov, za tovrstno pomoč lahko zaprosijo tudi podjetja, če bi plačevanje tovrstnih obveznosti resno ogrozilo njihov obstoj. "V izrednih primerih je možen tudi odpis," je dejal Janša. Dodal je tudi, da bodo vsi tisti, ki so v torkovem neurju izgubili osebne dokumente, oproščeni plačila takse pri pridobitvi novih dokumentov.

Slovenija bo EU zaprosila za pomoč

Skladno z Evropsko pogodbo, tako Janša, bo vlada Evropski komisiji poslala seznam podjetij, ki so bila prizadeta v torkovem neurju. Tako bo Slovenija prvič po vstopu v EU zaprosila za pomoč pri odpravi posledic vodne ujme. Ministrstvo za gospodarstvo pa mora pripraviti poseben program za dodelitev pomoči prizadetim gospodarskim družbam, kar dovoljuje tudi evropska zakonodaja. Ta po Janševih besedah namreč dovoljuje, da se podjetjem lahko pomaga enkrat na tri leta z 200.000 evri brez soglasja Evropske komisije.

Denar za Franjo iz Bruslja

Slovenija bi lahko iz solidarnostnega sklada prejela pomoč za škodo, ki ni bila zavarovana, so pojasnili na komisiji. Lahko pa prejme pomoč tudi za zaščito bolnišnice Franje pred morebitno nadaljnjo škodo, pravijo v komisiji, kjer so tudi poudarili, da poznajo bolnišnico Franjo, ki jo je želela Slovenija uvrstiti na seznam svetovne dediščine Unesca.

Ta petek dan žalovanja za šestimi žrtvami

Vlada je petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve ujme in tako izrazila solidarnost s svojci in prizadetimi v neurju. Torkovo neurje je namreč zahtevalo šest smrtnih žrtev. V Železnikih je umrla Marija Gartner, ki je poskušala rešiti svoj avto in Mirko Lotrič, ki ga je zasul plaz. Ujma je bila usodna tudi za Paulino Frelih iz Zalega Loga. Med črpanjem meteorne vode je umrl 31-letni prostovoljni gasilec Tomaž Plevel. Na Celjskem sta pod plazom umrla Aleš Golob in njegova partnerka Natalija Rajh. Družini umrlih je premier Janša, skupaj z ostalimi ministri, ki so danes na Celjskem, izrazil sožalje.

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je obiskal Braslovče in Rečico ob Savinji, ogledal pa si bo tudi območje Vojnika in Laškega. To območje je poplavno zelo obremenjeno in edina rešitev je celovita poplavna sanacija širšega območja porečja Savinje, pravi minister. Po njegovih besedah bi lahko protipoplavno varnost na tem območju zagotovili v dveh do treh letih.

Podobnik je v občini Braslovče obiskal družino Golobovih, ki jo je prizadela tragedija, ko je zemeljski plaz porušil njihovo hišo in zahteval dve življenji. Po dogovoru z občino in strokovnjaki ministrstva bodo določili lokacijo za nadomestno stavbo. Pomoč so ponudili Rdeči križ, Karitas in ostali, tako da je nadomestno prebivališče zagotovljeno, je dejal minister.

Pomoč prizadetim območjim po torkovem neurju se nadaljuje. Tako Rdeči Križ, Karitas in občina Železniki so pozvali prebivalstvo na pomoč. Kljub vsemu pa vse ne poteka tako kot so pričakovali na Rdečemu Križu Slovenije. Generalni sekretar Janez Pezelj je povedal, da so prejeli manj sredstev kot so pričakovali, in sicer le okrog tri tisoč evrov. Kot najverjetnejši razlog za to, je po Pezljevem mnenju, kriva zadnja tožba z nekdanjim gneralnim sekretarjem Mirkom Jeliničem. Kljub vsemu Pezelj poziva na solidarnost in da bodo zbrana sredstva namenjena prizadetim.

V akcijo zbiranja pomoči za prizadete v poplavah se je vključila tudi Slovenska karitas. Kot je za 24ur.com povedal Peter Tomažič, ki je zadolžen za dobrodelne akcije in stike z mediji, je odziv velik. Samo v sredo se je na računu Karitasa zbralo več kot 10.000 evrov, nam je povedal Tomažič in dodal, da je Karitas danes razposlal tudi posebne položnice namenjene za pomoč prizadetim v poplavah. Prostovoljci Karitasa so že od torka na terenu in pomagajo pri čiščenju okolice ter dobavi hrane in pijače prebivalcem prizadetih območij.

Vizjak: Država bo pomagala

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je obiskal Zdravilišče Laško in preboldski Schefenacker, ki sta tudi utrpela škodo v torkovi vodni ujmi. Po ministrovi oceni je Zdravilišče Laško utrpelo veliko škodo, vendar je podjetje z ustreznimi rešitvami na vodno gospodarskih objektih uspelo dolgoročno zmanjšati to škodo. "Podjetje je zavarovano, država pa bo po svojih močeh skušala pomagati, o določenih ukrepih bo vlada spregovorila tudi na današnji seji," je dejal Vizjak.

Zdravilišče Laško: Zalilo le kleti

Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek je pojasnil, da so že v okviru projekta Terme Laško izpeljali regulacijo Savinje v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor. Strugo Savinje so tako razširili za 15 metrov, kar je znižalo nivo visoke vode v zdravilišču.

Sicer je ob tokratni poplavi manjkalo še 10 centimetrov, da bi voda zalila tudi pritličje, kar bi povzročilo veliko škodo. Tako pa je Savinja zalila le kletne prostore in strojnice, Matek pa škodo ocenjuje na dva milijona evrov. Pričakuje tudi, da bodo v enem tednu odpravili vse posledice torkovega neurja.

Gospodarski minister Vizjak je dodal, da na ministrstvu zbirajo podatke o podjetjih, ki jih je torkovo neurje najbolj prizadelo, glede konkretne pomoči države pa je pojasnil, da je Slovenija "ujetnica" evropske regulative, zato je treba biti usklajen. Kljub temu pa minister ni izključil možnost posredne pomoči prizadetim podjetjem.

Mesić izrekel sožalje

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pismu izrazil predsedniku Janezu Drnovšku zaradi žrtev ujme. "Z zaskrbljenostjo spremljam novice o hudih posledicah velikega neurja, ki je zajelo prijateljsko Republiko Slovenijo. Izražam iskreno sožalje zaradi izgub človeških življenj in upam, da bo gmotna škoda hitro in uspešno sanirana," je zapisal Mesić.