'Druži nas zavezanost demokraciji, vladavini prava in družbenemu napredku'

Kot je uvodoma povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec, je danes pomemben dan tako za opozicijske stranke kot celotno Slovenijo. "Leta 2018 smo se zbrali skupaj, ker smo čutili odgovornost, da sestavimo vlado, da ne bi prišli v takšno situacijo, kot jo imamo danes," je dejal. Po njegovi oceni je njihova vlada dosegla pomembne korake, vse stranke, ki so bile članice vlade, pa so ravnale odgovorno. 

"Naša vlada je pustila proračun s presežkom. Pred epidemijo smo pustili zdrave javne finance, zato, da je bilo zdaj moč od kje jemati," je še dodal Šarec. Sporazum so podpisali zato, tako Šarec, ker se zavedajo pomena sodelovanja, čeprav imajo pogosto različna mnenja. 

"Zatrdim lahko, da bomo štiri stranke sestavljale naslednjo vladno koalicijo, ki bo normalizirala Slovenijo, dosegla enotnost in umiritev naroda, in da bomo končno razčistili s korupcijo," je še povedal. 

Predsednica SD Tanja Fajon je ocenila, da je podpis sporazuma priložnost za nov začetek, saj so se s tem stranke zavezale, da bodo delovale enotno in odgovorno ter vodile Slovenijo "v boljši jutri". "Ljudje si želijo normalizacije, ne želijo si skregane države." Stranke bodo sicer na volitvah nastopile samostojno, s svojimi programi, je pojasnila. 

Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da so si stranke medsebojno različne. "Smo socialisti, liberalci, ekologi, svoje programske razlike spoštujemo in se jih zavedamo. V opoziciji smo pokazali, da lahko sodelujemo," je dodal. Po njegovi oceni bo imela naslednja vlada dve težki nalogi. Postaviti bo treba alternativo "razdiralni politiki Janeza Janše" in tlakovati pot spremembam. 

"Treba je postaviti alternativo janšizmu. Ta ne bo rušila demokracije, ustavnega reda, institucij, ne bo napadala državljanov in bo imela ničelno toleranco do korupcije," je še povedal Mesec. Poudaril je še, da stranke druži zavezanost demokraciji, vladavini prava in družbenemu napredku. 

Predsednica SAB Alenka Bratušek je ocenila, da so med strankami razlike, ki pa niso nepremostljive. Temelji uspešne socialne države so trdno gospodarstvo, zdrave javne finance in javni servis za ljudi, je naštela Bratuškova. Opozorila je tudi na visok javni dolg in primanjkljaj, ki bo po njeni oceni zaznamoval našo prihodnost. "Čaka nas težko delo, ne bo lahko. Treba bo plačati in vračati zapitke te vlade," je dodala. Med prioritetami stranke ostajajo upokojenci, javno zdravstvo in šolstvo. 

K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic pridružijo tudi druge stranke

V sporazumu se podpisniki zavezujejo, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo izvolile predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Sicer pa bodo omenjene štiri stranke na naslednjih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi.

K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do načel, ki izhajajo iz dokumenta.

Ta načela so opredeljena v desetih točkah. Med drugim se zavezujejo k učinkovitejšemu, bolj konsistentnemu in strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo covida-19 ter nedotakljivosti načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno. Zavezujejo se tudi h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje družbe, ter javnih medijev, nevladnih organizacij, civilne družbe in depolitizaciji nacionalno-varnostnega sistema.

Med točkami so tudi boj proti revščini, vlaganje v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu.

K podpisu dogovora pozval Šarec

Predsedniki oz. koordinator omenjenih štirih opozicijskih strank so besedilo sporazuma parafirali pred tednom dni. Že isti dan je sporazum potrdil svet SAB. Pristojni organi ostalih strank so to storili v soboto. Iz vseh strank so sporočili, da so organi strank namenili soglasno podporo besedilu sporazuma.

K podpisu dogovora o povolilnem sodelovanju je sicer opozicijske partnerje avgusta pozval prvak LMŠ Šarec. Predlagal je tri točke: "normalizacijo Slovenije", sestavo vlade brez SDS in strank, ki jo podpirajo, in dogovor, da mandatarja izbere stranka z največ glasovi na volitvah. Fajonova je zatem napovedala, da bodo te točke še dopolnjevali, načeloma pa so se v opoziciji strinjali, da bodo delali na skupnem dokumentu za dogovor o povolilnem sodelovanju.

Septembrska javnomnenjska raziskava, ki jo je za POP TV opravila Mediana, je pokazala, da bi volivci med opozicijskimi strankami največ glasov namenili Socialnim demokratom. Na tretjem mestu se je z osmimi odstotki podpore znašla Levica, na četrtem pa s sedmimi odstotki LMŠ. Dvig podpore so zabeležili pri stranki SAB, kjer se očitno že kažejo učinki prihoda Desusovih podpornikov.