Prva slovenska sodnica na ICC: Upam, da je moja izvolitev navdih za vse ostale

42-letna Hohlerjeva bo marca prihodnje leto prisegla kot najmlajša sodnica v zgodovini ICC in kot prva Slovenka na tem položaju.

Visoko strokovno usposobljenost in znanje so ji na ZN priznavali vsi, vendar je bila izvolitev negotova, ker prihaja iz majhne Slovenije, ki je sicer imela v letu dni za seboj na ZN dve uspešni izvolitvi v Gospodarski in socialni svet ZN in Varnostni svet ZN.

"Včerajšnji dan je bil zelo poseben," je v sredo v prostorih slovenske misije pri ZN povedala Hohlerjeva. "Bilo je stresno za vse. Gre za velik uspeh in priznanje zame osebno, tudi za slovensko diplomacijo".

"Kampanja je bila dolga in zelo zahtevna. Začela se je lani, na prejšnji skupščini držav pogodbenic, v zadnjih dneh pa je bilo še posebej intenzivno z različnimi sestanki, predstavitvami, okroglimi mizami. Na ICC sem zaposlena že dolgo časa, ta stik z diplomacijo in državami pogodbenicami pa je bil zame nekaj novega," je dejala.

Izvolitve ni pričakovala, obenem pa nad njo ni presenečena. "Ko sem odhajala iz Haaga proti New Yorku, sem mislila, da imam tam 50 odstotkov možnosti," je povedala. "Morda pa je bila ta kampanja za Varnostni svet dobra v smislu, da je dvignila prepoznavnost Slovenije in naših diplomatov, ki so vodili mojo kampanjo," je še dejala.

Hohlerjeva meni, da so bili odločilni za zmago med drugim njena strokovnost, osebni pristop, pripravljenost in pogovori z vsemi državami pogodbenicami. "Pomagalo je tudi, da zadnjih osem let in pol delam kot tožilka na sodišču, ki se sooča z vse večjimi izzivi."

Med izzivi, ki jih je omenila, so tudi politični pritiski na sodišče. Vse več je preiskav, težava pa je po besedah tožilke tudi to, da največje države, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, niso članice ICC.

"Veliko je odvisno od ameriških vlad, ki so sodišču bolj ali manj naklonjene. Po mojem pa bi bil velik korak naprej, če bi ZDA pristopile in tudi druge države, ki so zunaj sistema," je na vprašanje o pomenu ameriške pridružitve sodišču odgovorila Hohlerjeva.

Na vprašanje o nalogu za aretacijo ruskega predsednika Vladmirja Putina je Hohlerjeva odgovorila, da je to zelo pomembno ne le s simboličnega vidika, ampak ker zaradi naloga sedaj ne more potovati v države, kjer bi ga lahko pridržali.

"Pri tem bi rada povedala, da mednarodni kazenski postopki niso sprint, ampak maraton. Ko sem začela delati na ICC, so bili izdani nalogi za aretacijo za vrsto kaznivih dejanj v Darfurju. Takrat se je zdelo nemogoče, da bo kdaj prišlo do sodnega postopka. Danes tako sojenje poteka. Kar se danes zdi nemogoče ali malo verjetno, ne pomeni, da se v prihodnosti ne bo zgodilo. To sicer ni idealno, sploh ne za žrtve, ki čakajo na pravičnost, ampak tako pač je," je dejala Hohlerjeva.

Sodišče ima po njenih besedah danes zelo velik pomen in oboroženi spopadi v Ukrajini in Gazi kažejo, da svet resnično potrebuje ICC. Še posebej je to pomembno za majhne države, kot je Slovenija. "Zato tudi vedno poudarjam, da je zelo pomembno, da je čim več Slovencev v mednarodnih ustanovah," je dodala.

"Upam, da je moja izvolitev navdih za ostale kolege in kolegice – in to ne le pravnike – da razmislijo o karieri v mednarodnih organizacijah," izpostavlja tožilka. "Sama že dolga leta delujem v tujini na različnih mednarodnih organizacijah in skušam za to navdušiti tudi druge rojake. Tisti, ki že delajo v različnih mednarodnih ustanovah, so zelo prepoznani kot kakovosten kader," je dejala.

"Mi smo sedaj v nekem elitnem klubu. Ni veliko držav, sploh pa ne v vzhodni Evropi, ki imajo sodnika ali sodnico na ICC. To se mi zdi pomemben prispevek k prepoznavnosti Slovenije," je dejala Hohlerjeva, ki se je za sodniško kandidaturo odločila, ker meni, da lahko prispeva k bolj učinkovitemu delu sodišča, kjer je že delovala tako na strani obrambe kot na strani tožilstva.

"Kot je dejal eden od ameriških vrhovnih sodnikov – pravo se ustvarja med sodniki. V bistvu se interpretira, ampak to me je tudi navdušilo, da sem šla v to smer," je še dodala novoizvoljena sodnica Beti Hohler.