Prva Slovenka z diplomo z elitne britanske vojaške akademije

Še ne 30-letna Greta Tomšič iz ljubljanske Šiške pravi, da je netipično mestno dekle, po srcu Gorenjka, zasvojena z gorami. Za razliko od mnogih pripadnikov o vojski ni sanjala od majhnih nog, je pa vedno imela rada izzive, ekstreme in različne športe, prav tako se je vedno rada česa novega naučila. "Poleg tega sem se tako zaljubila v našo državo, da bi jo bila pripravljena braniti in posledično tudi umreti zanjo, če se lahko tako izrazim," pripoveduje na Počku, kjer jo ujamemo med usposabljanjem pehotnega voda.

Najboljša na selekciji za častnike 

S 26 leti se je kot študentka Fakultete za varnostne vede odločila za prostovoljno služenje v Vipavi, ki jo je tako navdušilo, da se je v Slovenski vojski zaposlila. Najprej je bila vojakinja v gorskem polku, nato pa se je – ker se je želela pridružiti Šoli za častnike – odločila za opravljanje temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja.

Ker je selekcijo za častnike opravila kot najboljša kandidatka, se ji je ponudila priložnost za nadaljevanje šolanja v Veliki Britaniji, na priznani kraljevi vojaški akademiji Sandhurst. Pred 20 leti je usposabljanje tam kot prvi Slovenec opravil podpolkovnik Aleš Avsec. "Po 20 letih sem bila jaz prva ženska, ki je dobila to priložnost. Zelo sem bila vesela in hvaležna za to, a v ozadju sem imela nek strah, da mi ne bo šlo zaradi angleškega jezika. Kar se je potem izkazalo za povsem neutemeljeno," pripoveduje nasmejano. 

Loščenje čevljev, korakanje, drilli

Po treh tednih priprav, ki jih je kot mednarodna študentka morala opraviti, se je januarja 2022 začelo njeno šolanje na Royal Military Academy Sandhurst v Berkshiru. Šolanje, ki traja eno leto, je razdeljeno v tri faze – junior, intermediate in senior term – in se konča s podelitvijo diplom.

Kandidati so v prvi fazi šolanja nastanjeni v t. i. Old collegeu, kjer ima vsak svojo sobo. "V njej so omara, postelja, pisalna miza in umivalnik, tuši in stranišča pa so skupni. Ko napreduješ, se premakneš v večji New college. Tudi tam imaš svojo sobo in tri obroke na dan. V skupnih prostorih so pralni stroji, cel hodnik pa je polepljen s fotografijami in pozitivnimi mislimi, ki so nas vedno razvedrile."

Prvih pet tednov so se učili samo osnov. "Korakanja, loščenja čevljev, veliko poudarka je bilo na fiziki ... Naporno je že zato, ker vse poteka v angleščini in moraš biti zelo zbran. Stalno si v rutini, ogromno je neprespanih noči ... V naslednjih fazah je pa potem poudarek na vojaški terminologiji, taktiki in samem vodenju. Vmes potekajo še športne vadbe, veliko akademskega dela, izobraževanj, terenov ... Med vikendi smo imeli večkrat chapel orders v cerkvi, za kar smo po njihovih tradicionalnih običajih morali obleči slovesne uniforme. Angleži veliko pozornosti namenjajo tudi postrojitvenim pravilom z orožjem ali brez njega, tako imenovanim drillom," pojasnjuje naša sogovornica. 

V njenem vodu je bilo 30 ljudi, od tega štirje mednarodni študenti. Ti so bili sicer iz kar 27 različnih držav. "Po junior termu so naše vode pomešali, saj so prepričani, da so spremembe v življenju vojaka stalnica in nikoli ne sme biti navajen delati z istimi ljudmi."

Njihovi urniki so bili zapolnjeni od jutra do večera. V prvi fazi so bili prvič prosti po petih tednih, ostale proste konce tedna pa so izkoristili za počitek ali kakšen izlet. Medtem ko se nekateri mednarodni študenti sploh niso vračali domov, se je Tomšičeva v Slovenijo vrnila dvakrat. 

15. decembra 2022 je šolanje na Sandhurstu uspešno zaključilo 130 kandidatov. Bilo je težko, ne pa neizvedljivo, razen v primeru poškodb, še pove Tomšičeva. 

Brecon – kraj brez sonca

Veliko bolj naporna je po njenih besedah štirimesečna specializacija, s katero je po končanem šolanju nadaljevala na pehotni bojni šoli v Breconu. Sestavljena je iz dveh delov – tečaja taktičnega usposabljanja s streljanjem (LFTT) in tečaja taktičnega usposabljanja (tactics). 

"LFTT je načrtovanje streljanja, nevarnih con, risanje ...  ko se ta del po šestih tednih zaključi, sledi vodenje streljanja in menjava v različnih vlogah, od častnika do vojaka. Za tem sledi deset tednov taktike, od tega devet tednov na terenu. To pa je zelo naporno. Območje Brecon že samo po sebi pomeni dež, mraz, blato, sneg, sodro. Sonce tam ne obstaja. Do pasu si v blatu, poleg tega na sebi nosiš ogromno obremenitev. Stalno imaš neke preizkuse in testiranja – koncu vaje vedno sledi še neko tekmovanje, kar pomeni, da s 25 kilogrami na hrbtu še tečeš v hrib več kilometrov. Ena njihovih posebnosti je tudi, da za vsako nalogo nosijo s seboj vse vrste orožja. Tako imaš na sebi RGW, neprebojni jopič, pas, nahrbtnik in še kakšno orožje." 

Več kilogramov, skratka, kot tehta sama.

Velik uspeh na državnem in mednarodnem nivoju

Kljub vsemu ji je uspelo opraviti tudi specializacijo – postala je prva Slovenka, ki ima na Sandhurstu opravljen tako tečaj LFTT kot tactics in prva mednarodna vojakinja, ki je naredila specializacijo v Breconu.

Glede na to, da sem v vojsko vstopila relativno pozno, je to veliko priznanje, pove skromno. "Vedno sem mislila, da nisem dovolj dobra. Bala sem se, da nisem dovolj hitra, dovolj pametna, da ne dojemam stvari kot ostali, da mi to ne bi šlo. A dejansko sem sama sebi že na prostovoljnem služenju dokazala, da se da, celotno šolanje in takšen dosežek pa sta velika potrditev in motivacija za druge, naj jih ne bo strah, da jim ne bo uspelo."

Na trenutke mogoče pozabim, kaj sem dosegla, a ko dobim tako vprašanje, se spomnim vseh težkih trenutkov, ko si na terenu sključen in misliš, da ne bo več šlo, še doda. Na to, da bi obupala, nikoli ni pomislila. "Ker bi me bolj bolelo to, da pridem nazaj in rečem, da nisem zmogla, kot pa to, da napnem vse moči in stvar izpeljem do konca. Preveč sem trmasta, da bi se predala. Poleg tega se zavedam, kakšno priložnost sem dobila, in tega res ne bi mogla zapraviti. Odnehala bi samo v primeru poškodbe," je odločna. 

Želi si še več izzivov

Po vrnitvi v Slovenijo je poročnica Tomšičeva postala poveljnica drugega pehotnega voda v tretji pehotni četi v desetem pehotnem polku v Ljubljani. Zadovoljna je, ker lahko počne to, za kar je bila izurjena, a njeni cilji so visoki. "Nekoč bi rada poveljevala tudi četi, rada bi se udeležila še kakšnih večjih izzivov, usposabljanj, rangerja – da pokažem, da tudi ženske zmoremo. Navsezadnje sem to že dokazala in nisem edina. Iz ZDA se je vrnila nadporočnica Irma Plavec, ki je bila najboljša na tečaju Captain Course. Super je, da sva obe v enem letu pokazali tak dosežek," je ponosna.

In kako ji bo znanje, ki ga je pridobila v Angliji, koristilo tukaj? Loščenja čevljev zagotovo ne bo, se smeji, saj vojaki v Sloveniji uporabljajo čevlje iz semiša. "Prav tako ne likamo uniform, oni pa jih ves čas. Tudi drillov ne delamo, razen v gardi," izpostavi nekaj specifik, ki se razlikujejo med državama. "Zdaj, ko poznam koncept šolanja v Angliji, mislim, da to lahko zelo dobro uporabim pri nas, znanje vpeljem v svoj vod, mogoče se stvar prime in razširi tudi na kakšen drug vod ali celo četo."

Poročnica še enkrat poudari, kako neizmerno hvaležna je za priložnost za izobraževanje, ki se ji je ponudila. "Sploh glede na to, da prej nisem bila dolgo v vojski. Sicer sem trdo garala za to, a mislim, da so se mi tudi poklopile zvezde, da sem prišla do tega."

Ogromno ljudi si želi na Sandhurst, biti izbran je velika čast 

Sandhurst je izjemno ugledna akademija za vojaško usposabljanje v Združenem kraljestvu. Ima bogato zgodovino alumnov, v preteklosti so se tam šolali številni člani britanske kraljeve družine, pa tudi Winston Churchill, je v intervjuju za 24ur.com pojasnila britanska veleposlanica Tiffany Sadler, ki je pred dnevi zapustila Slovenijo. Na njeno mesto avgusta prihaja Victoria Harrison.

"Akademija deluje v duhu usposabljanja mladih ljudi z vodstvenimi veščinami, ki jih bodo v prihodnosti potrebovali za preživetje v svetu, ki postaja vse bolj negotov. V geopolitičnem smislu se soočamo z ogromno izzivi, zato je čudovito, da takšen kraj obstaja," je dejala.

Biti izbran na Sandhurst je po njenih besedah velika čast. "To je nekaj, kar si želi ogromno ljudi. Gre namreč za zelo prestižno in tekmovalno usposabljanje. Niso vsi, ki bi se radi izobraževali tam, tudi sprejeti."

"V primeru poročnice Grete Tomšič se je zgodilo to, da je Slovenija zaprosila za eno mesto na programu usposabljanja, Velika Britanija pa je nato sprejela odločitev glede dodelitve mest posameznim državam. Slovensko mesto na usposabljanju je nato kot najbolj primerni kandidatki pripadlo Greti Tomšič," pojasni Sadlerjeva. Če kandidat prihaja iz zelo revne države in si težko privošči plačilo šolnine, potem ta strošek nosi Združeno kraljestvo. V primeru Slovenije pa šolnino plača naše ministrstvo za obrambo.

In kaj takšno pridobljeno znanje pomeni za slovenskega vojaka? "Iz pogovora s poročnico Tomšičevo sem razbrala, da je šlo predvsem za to, da je bila del ekipe. Za vse vrste vodstvenih veščin, ki te naučijo voditi ekipo, razmišljati izven okvirjev, gledati v prihodnost in načrtovati, potem pa vse to deliti z ekipo. Seveda se naučijo praktičnih veščin, ki jih potrebujejo za boj, hkrati pa se naučijo tudi znanja, ki je povezano z vodenjem."

Urjenje britanskih vojakov in sprejemanje ter usposabljanje najboljših vojakov iz tujine na Sandhurstu prinaša koristi obema stranema, je še poudarila. "Tuji študenti pridobijo strokovno in praktično znanje ter občutek za vodenje, torej veščine, ki so v sodobnih oboroženih silah izjemno pomembne. Mi kot država pa dobimo raznolike študente, ki se učijo in prenašajo znanje eden na drugega. Tako, da je to zmagovalna kombinacija v korist vseh."