Seja sveta za prehrano: Ne opredeljujemo se do nobenega življenjskega stila

Premier Robert Golob je dejal, da je po razpravi, ki je bila po njegovih besedah kratka, a bogata, zelo zadovoljen. "Hrana je nekaj, s čimer živimo vsak dan, a se premalo zavedamo njenega pomena. Hkrati je znotraj državne uprave kopica ministrstev, ki pa med sabo niso najbolj koordinirana. Široka paleta različnih mnenj govori o tem, da je treba naše napore za zdravo, trajnostno in samooskrbno prehrano v Sloveniji koordinirati," je dejal. 

Pojasnil je še, da je svet posvetovalno telo, ki bo gledalo na dolgoročne cilje, hkrati pa se bo opredeljeval do aktualnih izzivov. "Na ta način lahko dobro povežemo različne sektorje in najdemo najbolj kvalitetne rešitve," je prepričan. 

Kot pravi, je cilj sveta to, da se opredeli do tega, kako zdrava hrana vpliva na naše zdravje, do tega, kako naša poraba in pridelava hrane vplivata na naše okolje, in tega, kako pridelava hrane v Sloveniji vpliva na preskrbljenost s hrano v državi. Dodal je, da bo ta projekt gotovo trajal ves mandat, saj da gre za pomembno zadevo. 

Na prvi seji so se dogovorili o načinu dela in prioritetah za naslednjo sejo, ki bo predvidoma konec meseca januarja. "Soglasni smo, da bomo začeli z obstoječimi smernicami za prehrano in da bomo pregledali vizijo nordijskih držav. Nordijci so najbolj napredna regija, kar se tiče področja hrane, tudi želijo biti najbolj trajnostni na tem področju," je pojasnil in dodal, da se bodo nato lotili dveh aktualnih tem – med drugim prenovitve sistema študentskih bonov in košarice osnovnih živil. "Skozi javni denar bi radi podpirali zdravo prehrano pri študentih," je dejal. 

Golob: Ne opredeljujemo se do nobenega življenjskega stila

Ob ustanovitvi sveta so nekateri vladi očitali, da je vanj postavila predvsem privržence veganstva in da v njem ni predstavnikov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je nato napovedala, da bodo svetu dodali predstavnika kmetijskega in živilskega sektorja.

"Na tem posvetovalnem telesu se ne opredeljujemo do nobenega življenjskega stila. Želimo, da se ljudje sami odločijo o svojem življenjskem stilu. Želimo, da ljudje lahko izbirajo, nihče jih ne sili v nič. Mi pa jih bomo ozaveščali o okoljskih, zdravstvenih in samooskrbnih implikacijah in njihovih izbirah," je povedal po današnji seji sveta. 

Poudaril je, da je sestava sveta znana in javna. "Nobena interesna skupina niti nima niti nikoli ni bilo mišljeno, da bo imela prevlado," je dejal. Dodal je, da se ničesar ne bo delalo čez noč. "Smernice bodo pripravljene v letu dni in takrat se bodo začele izvajati konkretne spremembe. Pri odločitvah o tem, kaj naj bo v smernicah, sledimo trem principom – zdravo, trajnostno in samooskrbno – ki morajo biti povezani v celoto," je še povedal. 

Golob je sicer večkrat opozoril na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe, in na to, da je treba spremeniti proizvodnjo hrane ter potrošnjo hrane in živil. Po njegovem prepričanju bi morali zmanjšati porabo mesa in se bolj osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire.

Prebivalec Slovenije je v letu 2021 za prehrano v povprečju porabil 89 kilogramov mesa. V EU je bilo povprečje po podatkih za leto 2018 okoli 70 kilogramov. Živinoreja v svetovnem merilu predstavlja približno 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, porabi precej vode in prispeva h krčenju gozdov za kmetijska zemljišča.

Kritiki sestave sveta opozarjajo, da je treba ukrepe na tem področju postaviti v kontekst Slovenije. Kot je pred časom opozoril agrarni ekonomist Luka Juvančič, je v Sloveniji dve tretjini travinja, na katerem je racionalna raba le vzreja rastlinojedih živali in prežvekovalcev. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa je ocenil, da bodo smernice, ki bi jih oblikovala enostransko oblikovana skupina, škodljive tako za slovensko živinorejo kot prebivalce. Izrazil je bojazen, da za takšno potezo vlade stojijo interesi laboratorijske pridelave hrane.

Filder Mis: Vesela sem, da lahko strokovnjaki prispevajo k političnim odločitvam o prehrani

Svet vodi živilska tehnologija in doktorica znanosti s tega področja Nataša Fidler Mis. Ta je dejala, da je vesela, da so v svet vključili tudi strokovnjake. "Prispevati želimo k boljši prehrani ljudi vseh starostnih skupin," je dejala in napovedala, da se bodo na seji februarja lotili tudi prehrane v vrtcih in šolah. 

Kasneje bodo iskali tudi smernice za boljšo prehrano v drugih starostnih skupinah. "Naloga vseh držav je, da prenovijo prehranske smernice v smeri zdrave in trajnostne prehrane," je povedala in dodala, da to izvira iz objave iz revije Lancet, ki je bila objavljena leta 2019. 

S sejo zadovoljen tudi strokovni direktor NIJZ

Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je poudaril, da so zadovoljni, da je predsednik vlade ustvaril prostor, kjer se lahko vsi, ki si prizadevajo za manjši negativni vpliv prehranjevanja, zberejo in pripravijo smernice za naprej. "Velikokrat smo s podatki, ki smo jih pridobili, ostali sami. Zdaj pa lahko z drugimi deležniki delamo spremembe, ki bodo prebivalcem omogočale, da bodo lahko ozaveščeno izbirali o prehranjevalnih navadah," je dejal.