Prva seja razburila SD

Preiskava nakupov orožja, opreme in vladnega letala v minulih vladnih mandatih je danes začela s prvo sejo preiskovalne komisije. Seje je potekala brez navzočnosti javnosti. Po seji je njen predsednik Zvone Černač (SDS) povedal, da so se odločili, da bodo v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj najprej pridobili gradiva in se z njimi seznanili. Opozicijski poslanec Milan M. Cvikl (SD) je danes protestiral, ker seja ni bila odprta za javnost.

"Določenim organom smo naložili, da do 2. julija letos dostavijo preiskovalni komisiji gradiva," je po seji dejal Černač. Sprejeli so tudi sklep, da se opravijo "določeni ogledi". Konkretne vsebine sklepov medijem, glede na to, da je bila seja v skladu s poslovnikom o parlamentarni preiskavi zaprta pred javnostjo, ni predstavil.

Po Černačevih besedah bodo seznam preiskovancev in prič določili v nadaljnjem postopku po preučitvi dokumentacije. Černač je v četrtek sicer napovedal, da se verjetno ne bodo mogli izogniti nekaterim nekdanjim najvišjim političnim predstavnikom.

Državni zbor je parlamentarno preiskavo odredil 26. aprila na zahtevo koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS. Koalicijski poslanci so preiskavo zahtevali, potem ko predlagatelji preiskave o nakupu oklepnikov patria niso privolili v njeno razširitev še s preiskovanjem domnevno spornih nakupov oborožitve in vojaške opreme v minulih vladnih mandatih, vse od leta 1994 naprej. Že od ustanovitve so sodelovanje v komisiji zavrnili v poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Komisija se bo osredotočila na preiskavo nakupa lahkih oklepnih kolesnih vozil 6X6 (valuk), vladnega letala, havbic 155 mm, sistema za upravljanje ognja (ACCS), letal pilatus ter obnove tankov T55-S. Namen parlamentarne preiskave bo ovreči ali potrditi sume o prisotnosti klientelizma in korupcije pri teh poslih. Ugotavljali naj bi politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi teh poslov. Namen preiskave pa je tudi ovreči ali potrditi sum o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri razorožitvi nekdanje teritorialne obrambe v letu 1990.