Prva naravovarstvena nagrada Društvu za opazovanje in proučevanje ptic

Pred devetčlanskim Odborom za podeljevanje nagrad RS na področju ohranjanja narave ni bila enostavna naloga. Prejeli so namreč kar 10 predlogov posameznikov in organizacij, ki že vrsto let aktivno delujejo na področju ohranjanja narave: Terra Anima, Lucija Odar, Javni zavod Kozjanski park, Peter Valič, Jure Tičar, Martina Orlando Bonaca, Morigenos, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo DOVES-FEE Slovenia – program Ekošola ter LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 

"Izjemno težko je bilo izbrati, ker čisto vsak od teh kandidatov izkazuje velike dosežke," je priznala predsednica Odbora Katarina Groznik Zeiler, sicer generalna direktorica direktorata za naravo pri ministrstvu za naravne vire. Na koncu je odtehtalo dolgoletno uspešno delo in prva Nagrada Rada Smerduja je šla Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). "Ne samo, da opazujejo in proučujejo ptice, ampak so tudi na terenu zelo veliko naredili in so zgled tudi za javne institucije, da je treba na terenu konkretne aktivnosti izvesti, če želimo, da se kaj izboljša. To je potem pretehtalo," je dejala Groznik Zeilerjeva. 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije deluje že več kot 40 let in je ena večjih nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave v Sloveniji. Društvo je s svojim delovanjem prispevalo k izvedbi konkretnih aktivnosti na terenu, ki so potrjeno že izboljšale stanje vrst ptic in njihovih življenjskih okolij, s tem pa tudi širše stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Upravlja tri naravne rezervate: Škocjanski zatok, Ormoške lagune in Iški morost.

Nagrado je predsednici DOPPS Tanja Šumrada, sicer doktorici ekonomike naravnih virov, izročil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je ob tej priložnosti poudaril, da smo v Sloveniji na področju ohranjanja narave razvili vrsto dobrih praks. "Nagrada za izjemne dosežke na področju ohranjanja narave je dobra priložnost, da te dosežke prepoznamo in nagradimo. V čast mi je, da lahko kot prvi izročim nagrado Rada Smerduja, ki jo podeljuje Republika Slovenija," je v slavnostnem nagovoru izpostavil minister.

"Za nas ta nagrada pomeni predvsem priznanje delu naših sodelavcev v pisarni in številnih prostovoljcev, imamo jih nekaj 100, ki delujejo po vsej Sloveniji in pomagajo pri zbiranju podatkov, pri popisih in tudi pri številnih prostovoljnih akcijah. To nagrado jemljemo tudi kot vzpodbudo za delo vnaprej," je po podelitvi nagrade dejala predsednica DOPPS. 

Podelitev prve nagrade za okoljevarstvene dosežke je pomemben mejnik, je poudaril minister. "Sporočilo pa je, da ni več pomembno, da vsak zase nekaj ureja, da ima vsak svoj vrtiček – enkrat narava, drugič vodarstvo, tretjič infrastruktura ali kaj tretjega. Danes je svet tak, da je ta preplet aktivnosti potreben, da vse rešitve temeljijo na sonaravnosti. Da se pripravijo rešitve, ki temeljijo na naravi. Da je treba premisliti o posegih v prostor in biti zadržan pri aktivnem poseganju v naravo. In da prepoznamo to, da so rešitve, ki so potrebne za Slovenijo, potrebne tako v infrastrukturnem smislu kot v smislu zagotovitve varnosti pred poplavami," je dejal. 

Posebno zahvalo prejeli še dve organizaciji

Na slovesnosti so poleg glavne nagrade – ki je tudi finančna, saj bo DOPPS kot spodbudo za nadaljnje delo prejelo 7000 evrov – podelili tudi dve simbolični zahvali za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji. 

Eno zahvalo so podelili Javnemu zavod Kozjanski park, ki že vrsto let opravlja pionirsko delo pri oživljanju travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka in ozaveščanju pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov. "Za celoten kolektiv našega zavoda je to eno priznanje, da dobro delamo. Že 25 let se ukvarjamo z ohranjanjem visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki je ena od zgodb, ki jih imamo v našem zavarovanem območju," je dejala Tatjana Kotnik iz zavoda. Kot pravi, so travniški sadovnjaki habitat, ki ga varujejo zaradi ptic in narave, saj s tem ohranjajo kulturno krajino. 

Zahvalo pa si je prislužila tudi organizacija LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, ki je z neizmerno vztrajnostjo na premišljeno zastavljeni poti v 25 letih postavil evrazijsko vidro na slovenski zemljevid – v pravem in simbolnem pomenu. V svojih aktivnostih se LUTRA osredotoča predvsem na promocijo vodnih ekosistemov – rek, potokov, vsakovrstnih mokrišč in biotske pestrosti teh vodnih habitatov.

Ustanoviteljica Inštituta LUTRA Marjana Hönigsfeld Adamič je priznala, da jim zahvala pomeni veliko. "Ker je zagotovo kolegov in naravovarstvenikov ogromno, ki si to nagrado zaslužijo, sem zelo vesela, da smo bili ena organizacija od treh izbranih," je dejala. Kot pravi, je ta zahvala tudi za njihovo organizacijo spodbuda za nadaljnje delo. Izpostavila pa je tudi težavo, s katero se sooča večina okoljevarstvenih organizacij, predvsem nevladnih: "Ni nekega stalnega financiranja takšnih organizacij, kot smo mi. Ves čas živimo na projektih. Projekte sicer znamo napisati, saj smo jih imeli že 30 in več, ampak nikoli ne moreš biti prepričan, ali boš projekt na razpisu dobil ali ne. Od tega pa smo odvisni."

Sicer pa je Hönigsfeld Adamičeva izrazila zadovoljstvo zaradi dejstva, da so končno začeli podeljevati to omenjeno nagrado. Kot je pojasnila Groznik Zeilerjeva, je ta nagrada že 25 let predvidena v zakonu o ohranjanju narave, a se do danes ta ideja ni uresničila. "Očitno je zdaj dozorel čas," pravi direktorica direktorata za naravo. "Po predpisih za to nagrado bi lahko podelili celo tri nagrade in bomo o tem v prihodnje tudi razmislili," je dejala. Želi si, da bi imeli vsako leto več kandidatov, med katerimi bodo izbirali. Upa pa, da bo tudi ta nagrada prispevala k večjemu zavedanju, da "ohranjanje narave ni ovira, ampak je to v dobro vseh nas". 

Kdo je bil Rado Smerdu?

Kot je dejal minister za naravne vire in prostor, je letna podelitev te nagrade tudi priložnost, da se spomnimo treh posameznikov, ki so v preteklosti opravili pomembno delo na področju varstva narave: Rada Smerduja, po katerem se nagrada imenuje, Staneta Peterlina in Petra Skoberneta. Slednji je na slovesnosti ob prvi podelitvi nagrade tudi predstavil delo Rada Smerduja.

Biolog in naravovarstvenik Rado Smerdu je na področju varstva narave deloval 11 let, a je v tem času dosegel in postavil veliko stvari. Že med študijem je bil aktiven član študentskega entomološkega društva Štefana Michielija ter aktiven član, pozneje pa tudi predsednik Društva za raziskovanje jam v Ljubljani. 

S svojim delom je pomembno prispeval k oblikovanju metod varstva narave ter k izdaji Inventarja najpomembnejše naravne dediščine leta 1976. Eden njegovih ključnih strokovnih prispevkov je predstavitev in preskus metode vrednotenja naravne dediščine na Planinskem polju. Sodeloval je pri nastajanju strokovnih revij in posnel več filmov z naravoslovno, jamarsko in naravovarstveno vsebino. Na mednarodnem festivalu speleološkega filma v Franciji je leta 1980 skupaj s soavtorjem Vilkom Filačem prejel posebno nagrado žirije za film 'Kje so tiste stezice'.

Nagrado so podelili prav na njegov rojstni dan (rodil se je 14. junija 1949), 40 let po njegovi smrti. Umrl je ob raziskovanju soteske Predaselj v Kamniški Bistrici 18. avgusta leta 1984.