Prva ocena škode v Železnikih

Vodna ujma, ki je pred tednom dni opustošila zgornjo Selško dolino, je na prometni infrastrukturi, vodovodih, stanovanjskih hišah in javnih objektih glede na prve ocene terjala kar 58 milijonov evrov gmotne škode. V to pa še ni všteto preko 15 milijonov evrov škode v velikih podjetjih v Železnikih.

Kot je na novinarski konferenci povedal župan Železnikov Mihael Prevc, velika humanitarna pomoč v denarju in materialu doteka z vseh strani. Medtem ko se reševanje in čiščenje kraja zaključuje, je sedaj pred občino nova naloga, in sicer sredstva, zbrana v humanitarnih akcijah, kar najbolj pravično in transparentno nameniti ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo.

Od 7000 prebivalcev, kolikor jih živi v občini, je bilo v poplavah neposredno prizadetih okrog 3000 ljudi. 200 objektov je bilo večinoma ali delno uničenih, približno 20 gospodinjstev pa je ostalo popolnoma brez vsega. Medtem ko razen petih objektov, ki jih bo potrebno verjetno temeljito sanirati, ostali objekti s statičnega vidika niso poškodovani, pa je uničena oprema, saj je voda vdrla skozi vrata in okna ter ponekod segala tudi več kot dva metra visoko.

S podatki o ocenjeni škodi ter poročilom o izvajanju del pri odpravi posledic neurja, se je seznanila tudi koordinacijska ekipa ministrstva za okolje in prostor. Ocenjena vrednost do zdaj izvedenih del in del, ki trenutno potekajo na vseh prizadetih območjih, znaša približno 265.000 evrov.

Erjavec zadovoljen z odzivom

Minister za obrambo Karl Erjavec je na seji odbora za obrambo ocenil, da je bil odziv Slovenske vojske, gasilcev in Civilne zaščite na torkovo neurje ustrezen. Na ministrstvu pa bodo na novo preučili zmogljivosti in naredili analizo odziva, da bi še izboljšali stvari, ki se jih da izboljšati, je dejal. V prihodnje bo ministrstvo posebno pozornost namenilo usposabljanju in opremi, ki se potrebuje ob takšnih katastrofah. Pri sanaciji posledic torkovega neurja, v katerem je življenje izgubilo šest ljudi, je do sedaj sodelovalo 3.013 gasilcev, 1.294 pripadnikov Slovenske vojske in 270 pripadnikov Civilne zaščite, je še povedal minister.

V sredo in četrtek nove padavine

Vremenoslovci medtem ocenjujejo, da bo od srede zjutraj do petka zvečer padlo od 40 do 80, lokalno predvsem v hribovitih predelih zahodne Slovenije do 150 litrov dežja na kvadratni meter. Padavine bodo tokrat predvidoma časovno bolj enakomerno razporejene kot prejšnji teden.

Strah pred novim dežjem

Napovedane nove padavine med prebivalci Železnikov, ki jih je vodna ujma najhuje prizadela, vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost, da bo Selška Sora spet prestopila, zaradi prejšnjih poplav slabo zaščitene bregove. V vasi Zali Log v bližini Železnikov pa se zelo bojijo, da bi deževje iz pobočij prineslo nanose, ki so po torkovih plazovih še neočiščeni. Podobne bojazni imajo tudi Bohinjci, saj v Soteski grozi, da se bodo utrgali novi plazovi. Zato v vseh teh krajih pospešeno odpravljajo posledice naravne katastrofe in se pripravljajo na novo deževje. Na Celjskem pa so občine začele deliti vreče peska, s katerimi naj bi se ljudje zaščitili pred naraščajočo vodo.

Čiščenje Železnikov se nadaljuje

Tudi včeraj so sicer v občini Železniki odpravljali posledice vremenske ujme. Nadaljevali so čiščenje Železnikov in Zalega Loga v zgornjem delu, tako prometnic kot objektov. Iz reke Sore so interventne sile in vodarji odstranjevale naplavine in vozila, iz Železnikov pa so odvažali kosovne in druge odpadke. Izvajali so tudi dela na izgradnji začasnega vodovodnega sistema.

Včeraj je bilo na terenu 350 prostovoljnih gasilcev, 202 vojaka in okoli 15 prostovoljcev. Začelo se je ocenjevanje škode, na terenu je prisotnih 13 ocenjevalnih komisij – devet za ocenjevanje škode na objektih in štiri za ocenjevanje škode na infrastrukturi. Komisije spremljajo tudi predstavniki občine, ki evidentirajo škodo na premičnem premoženju.

Teden dni po vodni ujmi tudi v Kropi in Bohinju še odpravljajo njene posledice. V bohinjski občini so na cesti med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico že uspeli odstraniti nanose zemlje, tako da je cesta prevozna. Vendar pa jo delavci cestnega podjetja vsak dan še vedno zaprejo, da lahko odstranjujejo grozeče zemeljske plazove. Precej dela še čaka tudi delavce v Kropi, ki so uspeli vzpostaviti najbolj nujno povezavo z Dražgošami.

Kot je pojasnil bohinjski podžupan Anton Urh, je stanje v občini še vedno kritično, vendar obvladljivo. Že cel teden je na delu 28 bagrov, rovokopačev in kamionov, s katerimi poskušajo delavci cestnega podjetja, gasilci, kmetje in ostali prebivalci s cest ter s pobočij spraviti velike nanose zemlje in kamenja, ki ovirajo cestni in železniški promet ter ogrožajo hiše. "Delamo prek vseh zmogljivosti tudi na vodotokih, saj se bojimo novih padavin," je dejal.

Medtem ko v Železnike pomoč ves čas priteka, so v Bohinju z odzivom zelo nezadovoljni. "Ostali smo sami. Slovenski narod je pozabil na nas. Nihče nas ni vprašal, če kaj potrebujemo, če se lahko vozimo v službo in če naši otroci lahko obiskujejo šole," je opozoril podžupan in pojasnil, da sta Bohinj, ki je bil odrezan od sveta, le zelo na hitro obiskala minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister z promet Radovan Žerjav. Opozoril je, da niso dobili pomoči niti s strani javnega zavoda Triglavski narodni park, pa čeprav kar dve tretjine občine ležita znotraj parka.

Podobno kot v Bohinju, kjer vsako jutro odprejo cesto skozi Sotesko, nato pa jo do trenutka, ko se ljudje začnejo vračati iz služb ponovno zaprejo, se tudi v Kropi nadaljuje čiščenje cest in vodotokov. Cestno podjetje Kranj je v ponedeljek zagotovilo prevoznost ceste na zgornjem delu Krope, tako da je možna povezava v smeri Dražgoš. Ker bosta Komunala Radovljica in Elektro Gorenjska v kratkem začela na tem odseku graditi vodovod in novo povezavo visokonapetostnega omrežja, pa bo cesta zaradi teh del prevozna le za najnujnejše potrebe.

V Kropi deluje tudi občinska tehnična pisarna, katere namen je zagotavljanje osnovne pomoči pri sanaciji objektov in stanovanj. Tako je tehnična pisarna že prvi dan pregledala več kot 20 objektov ter lastnikom svetovala glede vprašanj v zvezi z elektro in vodovodnimi instalacijami. Prav tako so se začeli izvajati prvi ukrepi v zvezi s sušenjem stanovanj ter praznjenjem cistern za kurilno olje, ki jih je zalila voda.

Kroparji napovedujejo tožbo

Kljub vsem ukrepom nekateri krajani Krope s potekom sanacije niso zadovoljni. "Nezadovoljni smo z inertnostjo odgovornih glede priprav načrtov, izvedbenih planov in zagotovitve sredstev za sanacijo struge Kroparice in njenih hudourniških pritokov," je pojasnil kulturnik Slavko Mežek. Ob tem je dodal, da bodo krajani še danes vložili kazensko ovadbo zoper upravljalce cest v Lipniški dolini, še posebej ceste v Kropo. "Le-to je skoraj odneslo, pa nihče ne ukrepa drugače, kot z nalaganjem znaka na znak. Bo res moral v Kroparico avtobus šolskih otrok, preden se bo kdo zganil?" je ogorčen Mežek.

Tudi na Celjskem so v nekaterih najbolj prizadetih občinah že ocenili škodo. V občini Vojnik je škode za več kot 6 milijonov, v Laškem 8, na Vranskem pa milijon evrov in pol. In čeprav domačini še vedno odpravljajo posledice, se hkrati že pripravljajo na morebitne nove poplave. Občine so začele deliti tudi vreče peska, s katerimi naj bi se zaščitili pred poplavami.

Tudi na Celjskem nadaljujejo s pospešenim odpravljanjem posledic vodne ujme, ki je prizadela 27 občin v Savinjski regiji. V občini Laško, kjer je Savinja pred tednom dni dosegla najvišji vodostaj, so večino posledic torkovega neurja že odstranili, čaka pa jih še čiščenje zdraviliškega parka, kjer je močno deževje naneslo veliko mulja in blata. Prav tako bo treba sanirati še nekaj lokalnih cest, ki sta jih zasula dva plazova, ter očistiti kanalizacijo. Tudi v vojniški občini, kjer naj bi po prvih podatkih torkova vodna ujma povzročila za več kot pet milijonov evrov škode, se razmere normalizirajo. Cesta Vojnik-Dobrna je zaradi porušenega mostu v Višnji vasi še vedno neprevozna, nadomestni leseni most naj bi postavili v četrtek.

V Braslovčah iščejo začasne rešitve glede sanacije plazov, ki so se sprožili med torkovim močnim deževjem, in najbolj ogrožajo nekaj stanovanjskih objektov. V Braslovčah je tako aktivnih devet plazov, najhuje je v kraju Podvrh nad Braslovškim jezerom, kjer plaz ogroža dve družini. S sanacijo plazov se ukvarjajo tudi na Vranskem.

Tudi celjska občina je utrpela nekaj milijonov evrov škode v torkovi vodni ujmi. Najhujše je bilo na Ostrožnem, kjer je bregove prestopila Koprivnica. Krajani celjske soseske Polule pa se bodo zbrali na zboru, saj menijo, da celjska občina ni dovolj storila za zaščito pred poplavami in se ni oglasila na njihove prošnje za pomoč po poplavi. Zato v tej krajevni skupnosti razmišljajo o morebitni civilni tožbi zoper celjsko občino, napovedujejo tudi državljansko nepokorščino.

Janša v New Yorku o poplavah

Slovenski premier Janez Janša je medtem na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v New Yorku poudaril, da so te spremembe največji izziv generacije. V govoru na okrogli mizi o prilagajanju na podnebne spremembe je Janša predstavil stališča Evropske unije in Slovenije.

Janša je omenil tudi hude nevihte, ki so prizadele državo in povzročile izgubo življenj, uničenje hiš in cest, zaradi česar bo potrebno veliko pomoči. "V času krize še posebej cenimo vrednost prijateljstva. Slovenci sprejemamo izraze sožalja in solidarnosti z iskreno hvaležnostjo," je dejal.

Po okrogli mizi na temo vloge tehnologije pri spremembah podnebja, ki ji je sopredsedoval skupaj z Nobelovim nagrajencem, predsednikom Vzhodnega Timorja Josejem Ramosom Horto, je Janša v imenu EU in Slovenije nastopil z govorom na okrogli mizi o prilagajanju na podnebne spremembe. Pri tem je dejal, da bodo s tem pojavom prizadete vse regije sveta, še posebej države v razvoju pa bodo utrpele največ škode.

''Spremembe so že tu in prilagajanje je neizogibno. EU je sprejela nove pobude za iskanje načinov za zgodnje ukrepanje in razširitev znanja o podnebnih spremembah. Državam v razvoju je potrebno pomagati, ker so najbolj ranljive, čeprav niso prispevale k problemu,'' je povedal premier.