Prva je 'spremljevalka zvezd', druga 'razlaga svetlobo v času'

Dr. Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici je sodelovala pri odkritju nastanka sistema dveh nevtronskih zvezd. Ta pojav je bil avgusta 2018 opažen prvič in je zbudil izjemno zanimanje strokovne in širše javnosti. Rezultati raziskave, ki so jo vodili astronomi s kalifornijskega inštituta za tehnologijo, so bili objavljeni v eni od najprestižnejših znanstvenih revij na svetu "Science". 

Petrushevska skupaj z drugimi raziskovalci Univerze v Novi Gorici sodeluje tudi pri najbolj izjemnih svetovnih projektih, na primer pri izgradnji velikega sinoptičnega pregledovalnega teleskopa v Čilu, ki bo z velikanskim zrcalom lahko v nekaj nočeh posnel celotno nebo ter iskal nove in doslej še neprepoznane izvore svetlobe na nebu. "Svojo prekipevajočo radovednost in velikansko znanje prenaša na nove generacije študentov astrofizike in bogati slovensko znanstveno odličnost. Je "spremljevalka zvezd", izjemna mlada znanstvenica, ki svoj talent, znanje in delo pretaplja v odkritja v navdih vsem, ki se ne bojijo iti naprej in seči najvišje," so ob tem zapisali v uradu predsednika Pahorja. 

Petrushevska: Upam, da bo jabolko navdiha pravzaprav navdih mladim v Sloveniji, da jih bodo še bolj zanimali čudeži našega univerzuma

Petrushevska je dejala, da je to nagrado prejela zaradi vloge, ki jo igra pri odkritju in študiji supernov, nenadnih smrti zvezd v obliki eksplozij. "Pred kratkim smo poročali o odkritju tako imenovanih ultra slečenih supernov (ultra-stripped supernovas). To so zelo redke in blede vrste supernov, ki so, verjetno, po eksploziji oblikovale tako imenovane nevtronske zvezde," je pojasnila Petrushevska. Zbrani podatki o tej posebni vrsti supernov po njenih besedah prvič v zgodovini govorijo zgodbo nevtronske zvezde, ki zelo blizu druge zvezde kroži v sozvočju s to drugo zvezdo.

Ugotovitve, do katerih so prišli, bodo pomagale pri razumevanju širokega nabora drugih tem. "Iskreno upam, da bo jabolko navdiha pravzaprav navdih mladim v Sloveniji, da jih bodo še bolj zanimali čudeži našega univerzuma. Upam, da bo to jabolko navdiha tlakovalo pot do še bolj osupljivih in prebojnih odkritij", je še povedala Petrusevska.

Raziskuje, razume in razlaga svetlobo v času

Gabrijela Zaharijaš iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici sodeluje pri raziskavah zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi. Rezultati opazovanj, ki nam pomagajo izvedeti več o nastajanju zvezd, so bili novembra 2018 objavljeni v reviji "Science". Meritve znanstvenikov mednarodne skupine Fermi LAT so pokazale, da je bil vrhunec nastajanja zvezd v našem vesolju pred približno desetimi milijardami let. To odkritje je izredno pomembno za razumevanje časovne dinamike nastajanja zvezd v vesolju.

Zaharijaševa dosega izjemne znanstvene rezultate, sodeluje pa tudi pri drznem projektu načrtovanja in izgradnje novega observatorija za gama astronomijo, ki je prednostni projekt Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture.

"Raziskuje, razume in razlaga svetlobo v času. Kot univerzitetna učiteljica svoje znanje predaja novim generacijam študentov astrofizike. Kot izjemna mlada znanstvenica bogati slovensko znanstveno odličnost in utrjuje njen ugled v svetu. S talentom, znanjem in vnemo, ki odganjajo temo, dela prostor svetlobi, navdihuje in navdušuje," so zapisali v predsedniškem uradu. 

Zaharijaševa se je ob tem zahvalila Centru za astrofiziki in kozmologijo, ki je imel temeljno vlogo pri doseganju teh rezultatov. "Center je ponudil živahno in spodbudno okolje za moje raziskave. Podprl me je tudi pri delu v okviru skupine  Fermi LAT in odprl vrata za prihodnost, saj bom lahko delala na observatoriju naslednje generacije, ki bo meril visokoenergijsko svetlobo v naslednjih desetletjih," je povedala Zaharijaševa.