V Sloveniji imamo 161 oskrbovanih planinskih koč. Prav tako je obiskovalcem gora na voljo 17 bivakov, kar pomeni, da je skupno v teh 178 objektih na voljo 7400 ležišč in več kot 10 tisoč sedišč. Od leta 2014 število nočitev v planinskih kočah nenehno narašča, prav tako raste število tujih obiskovalcev, ki so že presegli število nočitev domačih planincev. Planinske postojanke so tako pomemben del turizma v Sloveniji. Če se tako radi pohvalimo, da je Slovenija zelena dežela in da je v ospredju turističnega razvoja trajnostni turizem, potem je ključno, da se v to vizijo vključi tudi planinsko infrastrukturo. O tem, kako zagotoviti prenovo planinskih koč, je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Matej Planko, ki se je udeležil ponedeljkovega posveta Trajnostne koče v Sloveniji, ki je del projekta 'Sustainhuts', katerega cilj je vpeljava novih tehnologij izkoriščanja obnovljivih virov energije in s tem zniževanje emisij (CO2, NOx, SO2 in trdnih delcev), ki vplivajo na okolje neokrnjene narave v gorah. Obstaja namreč čistejši način, s katerim se lahko gorske koče oskrbujejo z električno energijo, kot so dizelski in bencinski agregati.
Več o projektu si lahko preberete na naslednji povezavi.
Pod okriljem GZS so se zbrali vsi ključni slovenski partnerji projekta – PZS, Razvojni center za vodikove tehnologije, Laboratorij za termoenergetiko Fakultete za strojništvo ter gost iz Španije – Pedro Casero Cabezón (predstavnik koordinatorja projekta Fundacije za razvoj novih vodikovih tehnologij iz španskega Aragona), ki se je osredotočil na izkoriščanje vodikove tehnologije, ki jo načrtujejo uvesti v eni od gorskih koč v Pirenejih. Na posvetu so predstavili tudi prve rezultate energetskih sanacij planinskih postojank.
Gre za izredno pomemben program, v katerega je iz Slovenije trenutno vključen Pogačnikov dom na Kriških podih, ki je prav na račun tega projekta zdaj veliko bolj trajnosten. Načrtovana je tudi energetska prenova Doma Valentina Staniča pod Triglavom, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto. Kot prvi v tem projektu pa je bil med slovenskimi planinskimi domovi izbran Kocbekov dom na Korošici, a je žal dom šest dni po vgradnji novih tehnologij jeseni 2017 pogorel.
Sanacija Pogačnikovega doma
V Pogačnikovem domu so bile julija letos nameščene nove tehnologije, ki bodo konkretno izboljšale energetsko samozadostnost planinskih koč. Nov sistem oskrbe z električno energijo v celoti temelji na energiji sonca in vetra.
Sistem sestavljajo:
– vetrna turbina z močjo 1000 W,
– dva sklopa sončnih celic s skupno močjo 8550 W,
– sklop litij-ionskih električnih akumulatorjev, ki lahko shranijo 20000 Wh energije,
– pretvorniki električnega toka,
Kot rezervni sistem v domu ostaja obstoječi agregat na fosilna goriva.
Prva sezona obratovanja novih tehnologij se je izkazala za izredno uspešno, saj je obnovljivim virom energije uspelo pokriti vse potrebe po električni energiji in toploti, kljub rekordnemu obisku koče. "Obiskovalcem je tako še vedno na voljo vse udobje, ki ga je koča ponujala tudi prej, hkrati pa so se vplivi na naravno okolje Triglavskega narodnega parka bistveno zmanjšali," ugotavljajo v prvi evalvaciji.
Po podatkih Mateja Planka je v Sloveniji 84 planinskih koč priklopljenih na javno električno omrežje, 33 koč elektriko pridobiva s pomočjo sončnih celic (od tega 6 zgolj s fotovoltaiko), 28 koč pa uporablja za pridobivanje elektrike dizelske in bencinske agregate. Prav slednji so velik onesnaževalec okolja, saj proizvajajo največ škodljivih emisij. Tudi Pogačnikov dom na tem področju ni bil izjema. Pred modifikacijo energetskega sistema so bile glavne emisije posledica delovanja dizelskega in občasno tudi bencinskega električnega agregata, ki sta skrbela za zadostno količino električne energije za potrebe delovanja različnih porabnikov v koči in čistilne naprave, agregat pa poganja tudi žičnico za transport materiala do koče. Po investiciji sta oba agregata brez funkcije oziroma v rezervi, saj sončne celice in vetrna turbina skupaj s skladom litij-ionskih baterij skrbijo za zadostno količino električne energije za potrebe koče. Ogrevanje je v domu še vedno zagotovljeno z mešano biomaso.
Planinske koče energetsko zelo potratni objekti
Planko opozarja, da so planinski objekti relativno energetsko potratni za ogrevanje. V zadnjih obdobjih večjih sistemskih vlaganj v energetsko obnovo planinskih koč namreč ni bilo, saj se planinska društva soočajo s težavami pridobivanja ustreznega subvencioniranja, prav tako se ne morejo prijavljati kot društva na določene razpise za energetsko sanacijo manjših objektov. V PZS od leta 2011 svetujejo upravljavcem koč glede ekološke sanacije objekta in tudi glede učinkovite rabe energije. Certifikat okolju prijazna planinska koča, ki ga podeljujejo že od leta 2012, ima pri nas 29 planinskih koč, ki izpolnjujejo vse potrebne zahteve. Še več napredka na področju trajnostne oskrbe planinskih postojank si obetajo v prihajajočem letu, saj naj bi ministrstvo za gospodarstvo v začetku leta objavilo razpis v višini pet milijonov evrov za energetsko in okoljsko sanacijo koč.
’Trajnost planinskih koč je moč doseči’
V projektu SustainHuts sodelujejo poleg Slovenije še Italija, Španija in Francija, v projekt pa je vključenih deset koč, od tega šest koč v Pirenejih, ena v Franciji, ena v Italiji ter dve v Sloveniji. Pedro Casero Cabezón je predstavil projekt vključevanja vodikove tehnologije v špansko planinsko kočo Bachimaña, ki leži na 2200 metrov nadmorske višine. Kot je dejal, pred tem projektom ni zahajal v gore, ko pa se je prvič podal v Pireneje, je občudoval lepo naravo, a hkrati ob prihodu h koči spoznal, kako lahko smrad po izpuhih in ropot, ki sta posledica agregata, vse pokvarita. "To je cena, ki jo mora planinska postojanka plačati, da ima energijo," pravi Casero Cabezón in opozarja, da k sreči obstajajo boljši in predvsem okolju in človeku prijaznejši načini. In prav takšno možnost predstavljajo vodikove tehnologije. Na koči Bachimaña sicer uporabljajo mini hidroelektrarno, ki je ključni vir električne energije okoli deset mesecev na leto, medtem ko ostala meseca elektriko pridobivajo s pomočjo agregata. In prav ta del bodo poskušali nadomestiti s pomočjo uporabe obnovljivih virov – vodika. "Trajnost planinskih koč je moč doseči," opozarja. Kot primer uspešnega prehoda na obnovljive vire energije je navedel planinsko kočo v Franciji – Col du Palet na višini 2600 metrov, ki energijo pridobiva s pomočjo vodikove tehnologije že vse od leta 2015.
Kaj pa vodikova tehnologija pri nas?
Na vprašanje, ali so slovenske planinske koče primerne za uvajanje vodikove tehnologije, je odgovoril Mitja Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kot pravi, so že od začetka imeli željo, da bi tudi v slovenskih planinskih kočah vgradili vodikovo tehnologijo, a je žal tako, da naše koče obratujejo le okoli pet mesecev na leto, kar je bila ključna omejitev, zaradi katere te ideje niso razvijali dalje. So se pa osredotočili na ostale tehnološke rešitve, s katerimi bi zmanjšali okolju škodljive emisije. Na voljo namreč imamo celo paleto različnih tehnologij. Po tehnološki energetski sanaciji Pogačnikovega doma na Kriških podih julija letos je že jasno, da dom agregata za pridobivanje elektrike ne bo potreboval več. 90 odstotkov vse energije dom proizvede s pomočjo fotovoltaike, 10 odstotkov pa s pomočjo vetrne energije. Ta kombinacija se je izkazala za izredno učinkovito in jo načrtujejo uvesti tudi pri izgradnji novega doma na priljubljeni Korošici.
Obratovanje popolnoma brez emisij ni mogoče
Rezultati sanacije so dobri, saj so dosegli zmanjšanje vseh emisij. Po opravljenih študijah okoljskih vplivov starega in novega sistema oskrbe z energijo je razvidno, da se bodo na nivoju enega leta ob podobnem vzorcu delovanja koče emisije ogljikovega dioksida (CO2) znižale za 44 odstotkov, dušikovih (NOX) in žveplovih oksidov (SO2) za 42 odstotkov, trdnih delcev pa za 13 odstotkov. Slednji so v največji meri posledica ogrevanja z biomaso, ki ostaja nespremenjeno, zato tudi zmanjšanje ni tako izrazito. Koče so se tako izkazale za velik potencial za zmanjšanje okoljskih vplivov, opozarja Mori in dodaja, da pa bo najprej treba zmanjšati porabo energije v planinskih domovih, in sicer z boljšo izolacijo domov in z boljšim upravljanjem ter izobraževanjem osebja. "A jasno je, da obratovanje koč popolnoma brez emisij žal ni mogoče," še opozarja.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.