Slovenija

Okolju škodljive agregate nadomeščajo vetrnice, fotovoltaika, hidroelektrarne ...

Ljubljana, 19. 11. 2019 06.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
73

Če želimo zmanjšati škodljive emisije v občutljivem gorskem okolju, je treba poskrbeti za energetsko sanacijo koč. Zelene tehnologije so letos poleti vpeljali v Pogačnikov dom na Kriških podih in rezultati so pozitivni. Zdaj je na vrsti prenova Doma Valentina Staniča pod Triglavom. So pa v okviru projekta SustainHuts energetsko sanirali tudi Kocbekov dom na Korošici, a je žal teden dni zatem pogorel.

Slovenske gore po podatkih Planinske zveze Slovenije letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev.

V Sloveniji imamo 161 oskrbovanih planinskih koč. Prav tako je obiskovalcem gora na voljo 17 bivakov, kar pomeni, da je skupno v teh 178 objektih na voljo 7400 ležišč in več kot 10 tisoč sedišč. Od leta 2014 število nočitev v planinskih kočah nenehno narašča, prav tako raste število tujih obiskovalcev, ki so že presegli število nočitev domačih planincev. Planinske postojanke so tako pomemben del turizma v Sloveniji. Če se tako radi pohvalimo, da je Slovenija zelena dežela in da je v ospredju turističnega razvoja trajnostni turizem, potem je ključno, da se v to vizijo vključi tudi planinsko infrastrukturo. O tem, kako zagotoviti prenovo planinskih koč, je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Matej Planko, ki se je udeležil ponedeljkovega posveta Trajnostne koče v Sloveniji, ki je del projekta 'Sustainhuts', katerega cilj je vpeljava novih tehnologij izkoriščanja obnovljivih virov energije in s tem zniževanje emisij (CO2, NOx, SO2 in trdnih delcev), ki vplivajo na okolje neokrnjene narave v gorah. Obstaja namreč čistejši način, s katerim se lahko gorske koče oskrbujejo z električno energijo, kot so dizelski in bencinski agregati.

Več o projektu si lahko preberete na naslednji povezavi.

V okviru projekta SustainHuts je v novi energetski podobi julija letos zaživel Pogačnikov dom na Kriških podih.
V okviru projekta SustainHuts je v novi energetski podobi julija letos zaživel Pogačnikov dom na Kriških podih. FOTO: Shutterstock
SustainHuts je evropski demonstracijski projekt, ki je del projekta LIVE. Po prvotnih načrtih naj bi se program iztekel 30. junija prihodnje leto, a jim ga je uspelo podaljšati še za eno leto.

Pod okriljem GZS so se zbrali vsi ključni slovenski partnerji projekta – PZS, Razvojni center za vodikove tehnologije, Laboratorij za termoenergetiko Fakultete za strojništvo ter gost iz Španije – Pedro Casero Cabezón (predstavnik koordinatorja projekta Fundacije za razvoj novih vodikovih tehnologij iz španskega Aragona), ki se je osredotočil na izkoriščanje vodikove tehnologije, ki jo načrtujejo uvesti v eni od gorskih koč v Pirenejih. Na posvetu so predstavili tudi prve rezultate energetskih sanacij planinskih postojank.

Gre za izredno pomemben program, v katerega je iz Slovenije trenutno vključen Pogačnikov dom na Kriških podih, ki je prav na račun tega projekta zdaj veliko bolj trajnosten. Načrtovana je tudi energetska prenova Doma Valentina Staniča pod Triglavom, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto. Kot prvi v tem projektu pa je bil med slovenskimi planinskimi domovi izbran Kocbekov dom na Korošici, a je žal dom šest dni po vgradnji novih tehnologij jeseni 2017 pogorel.

Kocbekov dom na Korošici je doživel prvo zeleno tehnološko prenovo, a je žal šest dni po vgradnji novih tehnologij pogorel.
Kocbekov dom na Korošici je doživel prvo zeleno tehnološko prenovo, a je žal šest dni po vgradnji novih tehnologij pogorel. FOTO: Maruša Štorgel

Sanacija Pogačnikovega doma

V Pogačnikovem domu so bile julija letos nameščene nove tehnologije, ki bodo konkretno izboljšale energetsko samozadostnost planinskih koč. Nov sistem oskrbe z električno energijo v celoti temelji na energiji sonca in vetra.

Sistem sestavljajo:

– vetrna turbina z močjo 1000 W,

– dva sklopa sončnih celic s skupno močjo 8550 W,

– sklop litij-ionskih električnih akumulatorjev, ki lahko shranijo 20000 Wh energije,

– pretvorniki električnega toka,

Kot rezervni sistem v domu ostaja obstoječi agregat na fosilna goriva.

Prva sezona obratovanja novih tehnologij se je izkazala za izredno uspešno, saj je obnovljivim virom energije uspelo pokriti vse potrebe po električni energiji in toploti, kljub rekordnemu obisku koče. "Obiskovalcem je tako še vedno na voljo vse udobje, ki ga je koča ponujala tudi prej, hkrati pa so se vplivi na naravno okolje Triglavskega narodnega parka bistveno zmanjšali," ugotavljajo v prvi evalvaciji.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Prva investicija v okviru projekta SustainHuts v Sloveniji se je končala predčasno, saj je Kocbekov dom na Korošici pogorel. Investicija je bila težka okoli 33.000 evrov. Druga investicija je tehnološka prenova Pogačnikovega doma, ki se je že izkazala za učinkovito, tretja prenova pa je načrtovana v Domu Valentina Staniča, in sicer junija 2020. Predvidena je podobna energetska sanacija kot v Pogačnikovem domu. Investicija je ocenjena na okoli 22.000 evrov.

Po podatkih Mateja Planka je v Sloveniji 84 planinskih koč priklopljenih na javno električno omrežje, 33 koč elektriko pridobiva s pomočjo sončnih celic (od tega 6 zgolj s fotovoltaiko), 28 koč pa uporablja za pridobivanje elektrike dizelske in bencinske agregate. Prav slednji so velik onesnaževalec okolja, saj proizvajajo največ škodljivih emisij. Tudi Pogačnikov dom na tem področju ni bil izjema. Pred modifikacijo energetskega sistema so bile glavne emisije posledica delovanja dizelskega in občasno tudi bencinskega električnega agregata, ki sta skrbela za zadostno količino električne energije za potrebe delovanja različnih porabnikov v koči in čistilne naprave, agregat pa poganja tudi žičnico za transport materiala do koče. Po investiciji sta oba agregata brez funkcije oziroma v rezervi, saj sončne celice in vetrna turbina skupaj s skladom litij-ionskih baterij skrbijo za zadostno količino električne energije za potrebe koče. Ogrevanje je v domu še vedno zagotovljeno z mešano biomaso.

Planinske koče energetsko zelo potratni objekti

Planko opozarja, da so planinski objekti relativno energetsko potratni za ogrevanje. V zadnjih obdobjih večjih sistemskih vlaganj v energetsko obnovo planinskih koč namreč ni bilo, saj se planinska društva soočajo s težavami pridobivanja ustreznega subvencioniranja, prav tako se ne morejo prijavljati kot društva na določene razpise za energetsko sanacijo manjših objektov. V PZS od leta 2011 svetujejo upravljavcem koč glede ekološke sanacije objekta in tudi glede učinkovite rabe energije. Certifikat okolju prijazna planinska koča, ki ga podeljujejo že od leta 2012, ima pri nas 29 planinskih koč, ki izpolnjujejo vse potrebne zahteve. Še več napredka na področju trajnostne oskrbe planinskih postojank si obetajo v prihajajočem letu, saj naj bi ministrstvo za gospodarstvo v začetku leta objavilo razpis v višini pet milijonov evrov za energetsko in okoljsko sanacijo koč.

V kočah, ki so del projekta, bo nameščenih 25 različnih tehnologij, od malih vetrnih elektrarn, fotovoltaike, malih hidroelektrarn do različnih vodikovih tehnologij. Na sliki je zelena investicija na Pogačnikovem domu.
V kočah, ki so del projekta, bo nameščenih 25 različnih tehnologij, od malih vetrnih elektrarn, fotovoltaike, malih hidroelektrarn do različnih vodikovih tehnologij. Na sliki je zelena investicija na Pogačnikovem domu. FOTO: SustainHuts

’Trajnost planinskih koč je moč doseči’

V projektu SustainHuts sodelujejo poleg Slovenije še Italija, Španija in Francija, v projekt pa je vključenih deset koč, od tega šest koč v Pirenejih, ena v Franciji, ena v Italiji ter dve v Sloveniji. Pedro Casero Cabezón je predstavil projekt vključevanja vodikove tehnologije v špansko planinsko kočo Bachimaña, ki leži na 2200 metrov nadmorske višine. Kot je dejal, pred tem projektom ni zahajal v gore, ko pa se je prvič podal v Pireneje, je občudoval lepo naravo, a hkrati ob prihodu h koči spoznal, kako lahko smrad po izpuhih in ropot, ki sta posledica agregata, vse pokvarita. "To je cena, ki jo mora planinska postojanka plačati, da ima energijo," pravi Casero Cabezón in opozarja, da k sreči obstajajo boljši in predvsem okolju in človeku prijaznejši načini. In prav takšno možnost predstavljajo vodikove tehnologije. Na koči Bachimaña sicer uporabljajo mini hidroelektrarno, ki je ključni vir električne energije okoli deset mesecev na leto, medtem ko ostala meseca elektriko pridobivajo s pomočjo agregata. In prav ta del bodo poskušali nadomestiti s pomočjo uporabe obnovljivih virov – vodika. "Trajnost planinskih koč je moč doseči," opozarja. Kot primer uspešnega prehoda na obnovljive vire energije je navedel planinsko kočo v Franciji – Col du Palet na višini 2600 metrov, ki energijo pridobiva s pomočjo vodikove tehnologije že vse od leta 2015.

Kaj pa vodikova tehnologija pri nas?

Cilji projekta SustainHuts: na letni ravni naj bi z energetskimi prenovami planinskih koč zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 21 ton, za pol tone zmanjšali izpuste dušikovih oksidov in za 20-odstotkov izboljšali energetsko učinkovitost.

Na vprašanje, ali so slovenske planinske koče primerne za uvajanje vodikove tehnologije, je odgovoril Mitja Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kot pravi, so že od začetka imeli željo, da bi tudi v slovenskih planinskih kočah vgradili vodikovo tehnologijo, a je žal tako, da naše koče obratujejo le okoli pet mesecev na leto, kar je bila ključna omejitev, zaradi katere te ideje niso razvijali dalje. So se pa osredotočili na ostale tehnološke rešitve, s katerimi bi zmanjšali okolju škodljive emisije. Na voljo namreč imamo celo paleto različnih tehnologij. Po tehnološki energetski sanaciji Pogačnikovega doma na Kriških podih julija letos je že jasno, da dom agregata za pridobivanje elektrike ne bo potreboval več. 90 odstotkov vse energije dom proizvede s pomočjo fotovoltaike, 10 odstotkov pa s pomočjo vetrne energije. Ta kombinacija se je izkazala za izredno učinkovito in jo načrtujejo uvesti tudi pri izgradnji novega doma na priljubljeni Korošici.

Obratovanje popolnoma brez emisij ni mogoče

Rezultati sanacije so dobri, saj so dosegli zmanjšanje vseh emisij. Po opravljenih študijah okoljskih vplivov starega in novega sistema oskrbe z energijo je razvidno, da se bodo na nivoju enega leta ob podobnem vzorcu delovanja koče emisije ogljikovega dioksida (CO2) znižale za 44 odstotkov, dušikovih (NOX) in žveplovih oksidov (SO2) za 42 odstotkov, trdnih delcev pa za 13 odstotkov. Slednji so v največji meri posledica ogrevanja z biomaso, ki ostaja nespremenjeno, zato tudi zmanjšanje ni tako izrazito. Koče so se tako izkazale za velik potencial za zmanjšanje okoljskih vplivov, opozarja Mori in dodaja, da pa bo najprej treba zmanjšati porabo energije v planinskih domovih, in sicer z boljšo izolacijo domov in z boljšim upravljanjem ter izobraževanjem osebja. "A jasno je, da obratovanje koč popolnoma brez emisij žal ni mogoče," še opozarja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (73)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Walter Pravicek
10. 07. 2022 18.35
+1
Kje se skrivajo oni kljukci z kekcem,da nam kot zeleni solijo pamet o njihovi prisotnosti,da nebo vse nič več umazano,industrijsko,ter kot v starih pračasih.Ej,še asfalt smrdi.
Periot222
20. 11. 2019 10.02
+2
Najbolj skodljiv je clovek!
Domendo
20. 11. 2019 09.02
-5
Vsi ki so proti vetrnim, sončnim elektrarnam so zaposleni ali pa njihova žlahta pa prijatelji v elektro firmah in elektrarnah. Ste se gdaj vprašali zakaj ti ljudje nikoli ne zahtevajo višjih plač. o loteriji slovenije in e-stavah pa škoda besed. Žal mi je samo za tiste, ki jih goljufajo z malimi plačami. Če smo v evropi napišite zakone, ki so isti pri razvitejših evropskih državah. In dajte vsem ljudem možnost, da zaslužijo. Drugače pa lahko samo rečete, da ste pač diktatorji najhujši na svetu.
štrekeljc
20. 11. 2019 12.59
+6
Vklopi možgane. Recimo, da postaviš toliko sončnih elektrarn, da zadostiš potrebi po energiji! Odlično, ampak, ali si rešil stvar? Kaj pa na oblačen dan? Aja, takrat mogoče piha veter in boš postavil še toliko vetrnic, da ti bodo pokrile porabo! Misliš, da si že skoraj zmagal? Jok brate, kaj pa, če še vetra ni? Kako boš polnil svoj pametni telefon, kako boš komentiral po forumih? Da o drugih stvareh, ki so bolj pomembne in odvisne od električne energije, niti ne govorim. Zgraditi moraš torej še en sistem, ki ne bo odvisen od dobre (ali slabe) volje matere Narave. Torej se boš mogoče sprijaznil s hidroelektrarnami. Ampak ves slovenski vodni potencial je manjši od slovenske potrebe po energiji. Ups, to pa je sranje! Še en TEŠ? Ne, ta svinja! Kaj torej? NEK? Verjemi, še najboljša rešitev! Da bodo stvari delovale, bi po tvoje moral zgraditi TRI sisteme, dva nezanesljiva in okoljsko kao neoporečna in še enega zanesljivega klasičnega. Razloži mi, kdo pri zdravi pameti bi gradil dva nezanesljiva sistema, če mora poleg zgraditi še enega zanesljivega? Zavedaj se zelo preprostega dejstva: vedno moraš imeti na voljo toliko energije, kot jo tisti hip potrebuješ in ne samo takrat, kadar sije Sonce ali piha veter. In da te pomirim: nisem bil zaposlen v elektro firmi, niti moja žlahta, edini, ki sem se ga spomnil, da je delal na Elesu, je bil nek moj sošolec iz srednje šole. Ampak sva oba že 10 let v penziji. Torej že tvoja prva trditev ne drži.
jutri_pa_res
20. 11. 2019 07.09
+1
Večji problem koč je oskrba z zadosti vode. Večinoma so zato nemogoče smrdljiva stranišča in tudi umiti se ne moreš normalno.
Walter Pravicek
10. 07. 2022 18.38
+1
Še gospodar ,nekje daleč od civilizacije koče ni umit,roke,kot bi delal kje v svinjaku,nohti,da misliš,da te bo opraskal,ko prinese krožnik v katerega pomaka palec.Šolni kot od Kekca.Ogabno.Bolje na turistično obiskanih planinah z hotelom.Je vsaj čisto in imajo vodo.
Luka40
19. 11. 2019 21.13
+9
Samo vetrnic ne haloooo kaj pa slovenski ptiči, ki ne znajo leteti mimo njih?! Jaoo ne noooo...
kajpavzdevek
19. 11. 2019 20.46
+1
Dajte še raje vložit v temeljito prenovo WCjev oz sanitarij na Krederici ! Sramota za vse ki dovolijo da smrdi ta WC huje kot v greznici . Pejte se malo učit od avstrijcev če sami neveste kako zatret smrad in uvest čistilko ! Planinske koče naj bodo tradicionalne in okolju prijazne ampak sanitarije pa morajo bit top šit sodobne in moderne če že pričakujete turiste. Enako postelje in posteljnina !
Luka40
19. 11. 2019 21.22
+3
Se strinjam pa še mastno zaračunavajo vse v teh kočah...
sonofabitch
19. 11. 2019 20.01
+7
Ne razumem kako naj bi bilo to bolj čisto od agregata. Tuki rabiš kupe akumolatorjev za shranjevanje energije, si kdo kdaj ogledal proizvodnjo akumulatorjev? To je daleč od neke čiste energije, bog ne daj da pride do nesreče, požara. Mislim, da en agregat v 1000letih ne povzroči takega onesnaženja.
Teoretik zarot
19. 11. 2019 20.00
+1
MicMicMic
19. 11. 2019 17.22
+6
Lektorji spijo, kaj hudča je veternica????
Celabuča
19. 11. 2019 15.40
-7
Mhe so zakon. Samo ne v Sloveniji..
štrekeljc
19. 11. 2019 16.20
+12
Torej sem jaz, kadar se v morje polulam, kriv za to, da so Benetke poplavljene?
kekec414
19. 11. 2019 15.39
-22
A vsak dan nas špricajo z kemijo po nebu... kozlaje... kak pesek v oči ovčkam ;) poglejte malo PATENTE US.... pa vam bo vse postalo jasno zakaj prihaja do takšne toče ki je ni bilo 5 let nazaj do takšnih nalivov itd itd ZBUDITE SE LJUDJE, UBIJAJO NAS PO OBROKIH!!! LETALA SPUŠČAJO KONDENZ, iz njega pa nastanejo nevihte umetna toča umetni nalivi itd ! WAKE UP
osnovna šola
19. 11. 2019 14.40
+10
Sicer je vetrnica, ne veternica.
mario64
23. 11. 2019 16.18
-2
SkokecPokec
19. 11. 2019 12.48
+11
Še najbolj čisto bo v gorah, če v gore sploh ne bomo hodili. Tako pa se včasih kaj prinese ali pa odnese...
Kollerik
19. 11. 2019 12.37
+21
Veternic pri nas bi moralo biti še dosti več, vendar na pravih mestih (z dosti vetra) in ne v določenih zaščitenih okoljih.
DR.Fejsbuk
19. 11. 2019 12.51
-1
Na Pagu je eno pred časom polomila burja! Ne vem, če so jo že postavili nazaj, bilo pa je govora, da se niti ne splačajo ne vem kaj!
Kollerik
19. 11. 2019 13.12
+13
Splačajo se z določenimi izračuni, v primernih pogojih.
štrekeljc
19. 11. 2019 16.04
+15
Tisto polje vetrnic na Pagu sploh ni bilo priključeno v omrežje in sploh ne vzdrževano. Bistvo teh projektov je: pokasiraj subvencije, potem pa beži!
IvekKu
19. 11. 2019 11.47
+2
Okoljski so samo za gandžo
detect
19. 11. 2019 11.46
+9
spet bodo proti,ve se keri pametnjakoviči.
Kollerik
19. 11. 2019 12.32
+12
Debil*no je samo razmišljanje tebe in še nekaj takšnih, ker se ne pozanimate, kot je treba. Veternice DA, vendar pa ne morejo biti povsod, kjer to firmam pade na pamet.
detect
19. 11. 2019 13.41
+4
pejt lejga mal po drugih državih,boš videl koliko jih imajo .
Kollerik
20. 11. 2019 08.44
+2
Nisi razumel poante. PS: šel večrat po "drugih državaj lejga"..... pripročam ti tisto polje veternic med Dunajem in Bratislavo....
medo90
19. 11. 2019 11.32
+30
Samo v sloveniji imaš osebke, ki so proti veternicam. Človek resnično ne more verjeti, da je lahko cela vas, ali celo pokrajina debilna. Žal nimam drugega izraza. Ko sem poslušal komentarje domačinov, resnično človek ostane brez besed. Če smo italijane nagnali bom še žabarje z veternicami. Dobordošli v kameni dobi
stromar5
19. 11. 2019 12.34
+9
Praktično po celem svetu obstajajo skupine, ki so proti vetrnicam. Tudi v "čisti" Nemčiji in na Danskem. Nikoli ne bodo vsi za. Kakšne argumente imajo, je pa drugo vprašanje.
štrekeljc
19. 11. 2019 16.12
-1
medo, evo prostovoljno se ti javim kot osebek za pljuvanje. Meni se zde vetrnice popolna neumnost. Energijo potrebuješ vedno in ne samo takrat, kadar piha veter. Lahko neka od energije odvisna industrija reče: danes ne delamo, vetra ni. In strankam: pridite po robo, kadar bo pihalo. In delavcem: pridite po plačo, kadar bo pihalo. p.s. pa na svoji brunarici bogu za hrbtom imam vetrnico. Da mi napolni akumulator do te mere, da mi čez vikend gori luč. Ampak pralni stroj mi pa ne bi delal, še mikrovalovka ne.
oježeš
19. 11. 2019 19.28
-1
Pa postavi še eno vetrnico, bo pa dovolj še za pralni stroj. Samo tukaj bo večji problem onesnaženja s pralnim praškom kot kakršna koli škoda zaradi vetrnice. Sam toliko, izraza veternica slovar slovenskega knjižnega jezika ne pozna. Lepo pa razloži kaj je vetrnica.
štrekeljc
19. 11. 2019 20.45
+6
oježeš, proizvodnjo energije panelov in vetrnic budno spremljam. Profesionalna deformacija pač. Približno tako je letno povprečje: pri panelih je manj kot 15%, pri vetrnici pa okoli 5%. Panele imam 250W, energije dobim iz njih dobrih 250kWh na leto, iz 450W vetrnice pa 200kWh na leto. Največja moč iz obojega skupaj je sistem zabeležil na nek vetroven zimski dan in je bila hecnih 333W. Zdaj pa, če ločiš med W in kW sam izračunaj, koliko še manjka do pralnega stroja ali kot dodaten izziv, koliko akumulatorjev bi moral imeti, da bi vanje spravil energije za za en cikel pranja. Ni bajta tako velika, se mi zdi!
Heineken 1A
19. 11. 2019 11.02
+26
V SLOVENIJI STA DVA DEJAVNIKA NAJBOLJ OSOVRAŽENA, VETERNE ELEKTRARNE IN JANEZ JANŠA! KO GREŠ V RAZVITE DRŽAVE SO VETRNE ELEKTRARNE V REZERVATIH ZA PTICE, V NARODNIH PARKIH, V URBANIH OKOLJIH, V NEPOSREDNI BLIŽINO BOLNIŠNIC. SAMO V SLOVENIJI SO ŠKODLJIVE. VSAK KATERI SE GRE NEKEGA EKOLOGA IN AKTIVISTA PRODAJA IN KAŽE SVOJO OZKO RAZGLEDANOST NA RAČUN VETERNIH ELEKTRAREN.
zlobniCO2
19. 11. 2019 11.11
+8
5TIG
19. 11. 2019 11.33
+10
Turituri,se popolnoma STRINJAM.Narobe svet v naši banana državi.
stromar5
19. 11. 2019 12.31
+13
To, da vetrnic ne postavljamo zaradi ptic je čista bedarija. Je pa dejstvo, da Slovenija nima ravno ogromnega vetrnega potenciala, zato brez subvencij vetrnice niso ekonomsko opravičljive. Subvencije pa niso nič drugega, kot legalna kraja denarja odjemalcem električne energije. Imamo pametnejše izbire za čisto energijo.
Kollerik
19. 11. 2019 12.33
+0
štrekeljc
19. 11. 2019 16.14
+5
Bravo, štromar5, lepo si definiral, kaj so subvencije!
oježeš
19. 11. 2019 19.31
+0
Turituri, če si že navedel dva pogoja, saj oba obelodani. Za enega si lepo razložil, da je škodljiva le v Sloveniji, za drugega pa nič.
Kollerik
20. 11. 2019 08.44
+1
GOOD vs. EVIL
19. 11. 2019 10.25
+10
Hidroelektrarne so največje škodilo ekosistemu,... poslednično tudi nam.
zlobniCO2
19. 11. 2019 11.11
-5
pingvinislo5
19. 11. 2019 09.51
+6
loh bi montiral še mini hidroelektrarne....vsakič ko gre en srat, se proizvede nekaj elektrike :D :D