Zgodovinska dejstva so, kot je poudaril, "precej na strani Slovenije", bodo pa seveda lahko "le deloma pripomogla pri odločanju o celotni meji med državama", saj je treba upoštevati tudi trenutno stanje in načelo pravičnosti. Trenutno stanje je po oceni Prunka manj v prid Slovenije, "ker so nekatere stvari Hrvati storili po letu 1991 in s tem hočejo nekako prejudicirati nekatere stvari". Po načelu pravičnosti pa po besedah Prunka velja, da ima Slovenija tako kot prej celoten Piranski zaliv in prost dostop do mednarodnih voda.
'Hrvati v lobiranju bolj spretni kot Slovenci'
Na vprašanje, ali slovenski del komisije razpolaga s kakimi drugimi dokumenti, ki zadevajo slovensko-hrvaško mejo v enakem obdobju, ki ga obravnava bela knjiga, je dejal, da jih sam ne pozna. Domnevajo pa, da bi lahko obstajali, saj je v času komunističnega obdobja v bivši Jugoslaviji prihajalo do zakulisnih dogovorov brez nadzora javnosti.
Tako npr. domnevajo, da je moral obstajati nek dogovor, da so po drugi svetovni vojni Hrvati dobili Savudrijo in Kaštel, katastrski občini, ki sta spadali v piransko občino in kjer je bilo Hrvatov morda za prste ene roke. "Nekdo je moral sprejeti to odločitev, vendar razen dogovora med dvema lokalnima partizanskima poveljnikoma iz leta 1944 o tem ni odločal noben večji politični forum," je dejal Prunk, dodal pa, da bodo morda našli še kake podobne dogovore.
Prunk, ki je tudi profesor ljubljanske Fakultete za družbene vede, je še poudaril, da se slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, ki sta jo vladi ustanovili junija lani in katere slovenski del vodi, ukvarja s celoto odnosov, katerih del je tudi vprašanje meje, nikakor pa ne samo z njim. "Seveda pa poskušamo ob vsakem obdobju povedati, kje je bil slovenski in kje hrvaški etnični teritorij," je dejal.
Nobilo pisal veleposlanikom
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo je v pismu tujim veleposlanikom v Ljubljani obtožil Slovenijo, da v nedavno objavljeni beli knjigi o meji med državama izraža zahteve po določenih delih hrvaškega ozemlja in da skuša spremeniti kopensko mejo, piše današnja izdaja časnika Dnevnik.
"Republika Hrvaška ne more sprejeti navedb, ki so predstavljene v tem dokumentu. Slovenija predstavlja svoje zahteve kot nesporna dejstva in sočasno ignorira tista dejstva, ki niso v skladu z njenimi interesi. Takšna selektivnost dokazuje pomanjkanje pripravljenosti na pravičen pristop in odprt dialog," je v pismu zapisal Nobilo, v katerem je naslovnike tudi prosil, naj z vsebino pisma seznanijo svoje države.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.