Protivojni shod v Ljubljani: 'Otopeli smo nad številkami ubitih civilistov'

Cilj prireditve, ki je trajala okoli dve uri, je bil po navedbah organizatorjev opozoriti na številne oborožene konflikte, ki trenutno divjajo po svetu, in pozvati k miru.

"Ukrajina, Palestina, Libanon, Jemen, Sudan, DR Kongo, Armenija, Haiti... Smo otopeli nad številkami ubitih civilistov, stisnjenih v poročilih med enimi in drugimi oglasi, iz dneva v dan, mesece, leta," so v vabilu med drugim zapisali organizatorji, združeni v mirovni koaliciji Ne v mojem imenu!.

Opozorili so na "podivjano zlo, ki za seboj pušča milijone žrtev" in "z zemljo zravnana mesta". "Kje sta tvoja in moja vest, združeni v zavesti, da ni pravičnih vojn, še manj upravičenih zločinov zoper človeštvo", so zapisali organizatorji.

Udeleženci shoda so nosili transparente z napisi Nehajte z vojnami, dajte ljudem mir, Demomorija in Naše nekritično kimanje zahodni politiki je dejanje nasilja.

Navzoče na shodu so med kulturnim programom med drugim nagovorili psihiatrinja in pediatrinja Anica Mikuš Kos, novinar Uroš Lipušček, direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel, sociolog in politolog Rudi Rizman, matematik, aktivist in mirovnik Marko Hren, pravnica, aktivistka in mirovnica Eva Marn ter nekdanji evropski poslanec Aurelio Juri.

"Če hočemo imeti enake vatle, enake standarde, moramo tudi do Izraela ravnati enako kot do Rusije," je Juri poudaril za Televizijo Slovenija ob robu shoda.

"Od demokracije, od institucij, od znanosti smo pričakovali, da nam bodo zagotovili osnovno človeško dobrino, to je varnost in mir. Pa se ni zgodilo," je za portal MMC povedala Mikuš Kos. Ob številnih vojnah, ki divjajo po svetu, se ljudje pogosto počutijo nemočne, je dejala.

Protesta so se udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki slovenske družbe, med njimi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki je v izjavi za Televizijo Slovenija menil, da se politika spreneveda in ne poimenuje stvari s pravim imenom. Poudaril je, da se v Gazi dogaja genocid nad Palestinci.

Po podatkih programa univerze v švedski Uppsali, ki se ukvarja s spremljanjem konfliktov, je lani po svetu divjalo 59 oboroženih konfliktov, v katere so bile vpletene države, kar je največ od začetka beleženja tovrstnih podatkov leta 1946.