Mestna središča so bila tudi danes ves dan v pričakovanju protestnikov, pri čemer pa so bili na policiji pripravljeni na dva protesta, ki izražata nasprotni stališči: tako na protivladne protestnike, ki so sprva protestirali na kolesih, kot tudi tako imenovane rumene jopiče.
Kot je pozno zvečer sporočil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Ljubljana Tomaž Tomaževic, so policisti na območju središča Ljubljane opravili varovanje dveh neprijavljenih shodov.
Okoli 18.30 se je na Prešernovem trgu najprej zbralo okoli 80 samooklicanih rumenih jopičev. Kot so poročali v oddajah Svet na Kanalu A in 24UR, jih je tam pričakala tudi maskota – lutka predsednika vlade Janeza Janše. Tam pa so bili tudi zamejski Slovenci, ki se ne strinjajo z napovedanim obiskom predsednika republike Boruta Pahorja. Ti so kasneje najverjetneje odšli pred predsedniško palačo.
Policisti so rumene jopiče nato kmalu pospremili na sredino trga, začenjal se je namreč še drugi shod. Ta je spet potekal na kolesih in po že znani trasi: Slovenska–Aškerčeva–Prešernova–Cankarjeva. Protestniki so se na kolesa znova sicer podali iz dveh razlogov: vnovične omejitve druženja na največ 50 oseb in v izogib srečanju z nasprotniki.
Okoli 2500 zbranih protivladnih protestnikov je po besedah Tomaževica potem odšlo pred parlament – na Trgu republike danes namreč ni bilo ograje. Je pa bilo v središču prestolnice ogromno policije, ki je budno spremljala dogajanje, dokumentirala ga tudi z videonadzorom, ter pazila, da ni bilo incidentov. Ker ničesar niso želeli prepustiti naključju, pa so bili v središču Ljubljane tudi pripadniki posebne policijske enote in nekaj konjenikov.
Je pa okoli deset protivladnih protestnikov okoli 17.30 skušalo s stolpa Ljubljanskega gradu spustiti zastavo s prečrtanim kljukastim križem, a so jim to preprečili varnostniki.
Na Trgu republike so protestniki razgrnili platno s prekrižano svastiko. Po poročanju Televizije Slovenija pa so nekateri podporniki vlade slekli rumene jopiče in se pomešali med ostale protestnike.
"Policisti so opravljali naloge za varovanje državnega zbora, vzdrževali javni red in mir, zagotavljali varnost udeležencev obeh protestnih shodov, urejali promet in izvajali nadzor nad upoštevanjem Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji," je še sporočil Tomaževic in dodal, da sta dogodka potekala mirno, so pa policisti zaprli več ulic v okolici zaradi zagotovitve varnosti.
Policisti so pri varovanju shodov opravili 36 postopkov ugotavljanja identitete in trenutno ugotovili dve kršitvi Zakona o javnih zbiranjih. Nadaljujejo zbiranje obvestil glede dogodka in bodo v primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj ukrepali v skladu z zakonodajo, še pravijo na PU Ljubljana.
Protesti so sicer potekali tudi drugod, skupina rumenih jopičev se je sprehodila tudi čez Trg svobode v Mariboru.
Na mestnih ulicah sta se torej danes odvijala dva shoda, prisotni skupini pa (kot že glede na napovedi) izražata nasprotna stališča glede trenutnih razmer. Kot so pojasnili na PU Ljubljana, shoda nista bila prijavljena, organizator ni znan, prav tako pa ni bil določen kraj osnovnega, tedenskega shoda. "Udeleženci se lahko neorganizirano gibajo po celotnem mestnem središču. Vse to lahko pomeni tudi povečanje možnosti za ogrožanje javnega reda in vpliva na varnost ostalih udeležencev shoda, policistov in varovanih objektov," so še zapisali.
Kot so nekateri predstavniki rumenih jopičev pojasnili za strankarsko televizijo protestirajo zato, "da bomo vsi skupaj boljše živeli in da ne bomo znova zapadli v totalitarizme". Stališča in zahteve protivladnih protestnikov pa so bolj ali manj znana - nasprotujejo korupciji in kraji javnega denarja ter zanje neprimernemu odnosu do nevladnih organizacij in kulturnikov, ne strinjajo se z avtoritarnimi in samovoljnimi potezami vlade in koalicije.
Kot je skoraj 100 različnih organizacij, iniciativ in skupin v sporočilu za javnost zapisalo pred protestom, se je oblikovala enotna želja po enakosti, solidarnosti in iskanju novih poti. Obenem pa so danes izrazili tudi nasprotovanje stališčem rumenih jopičev, za katere ocenjujejo, da gre za "s strani vladne koalicije instrumentalizirano neonacistično skupino", in kulturi sovraštva. Njihov shod so najostreje obsodili. "V nekem trenutku se pojavijo provladni 'protestniki', tako imenovani rumeni jopiči, ki so v resnici pripadniki neonacističnih skupin. Njihove vezi z SDS so že dobro dokumentirane, njihov diskurz je praktično identičen diskurzu politične stranke. Smo torej v trenutku, ko se neonacistične tolpe z jasnim ciljem provokacije in eskalacije postavijo v bran vladajoči koaliciji," so zapisali.
"Na ulicah ne sme biti prostora za nestrpnost in diskriminacijo. Proti sovraštvu in nasilju gradimo solidarnost in odpor," so navedli na družbenih omrežjih. Izrazili so tudi nasprotovanje polaganju vencev državnega vrha pri bazoviški fojbi.
Policija je še pred protesti vsem, ki so se jih nameravali udeležiti ali obiskati središče Ljubljane, svetovala, naj upoštevajo njihova navodila. Za preprečevanje širjenja novega koronavirusa pa so priporočali še, naj vzdržujejo varnostno razdaljo in se izogibajo morebitnim tesnejšim stikom z ostalimi. "Hkrati pa naj upoštevajo tudi vse druge priporočene ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje okužb," so sporočili s PU Ljubljana.
Kot so še zapisali, varovanje prilagajajo trenutno znanim okoliščinam in pridobljenim informacijam. Temu primerno prilagajajo ukrepe, svoje postopke pa dokumentirajo tudi z videonadzorom.
Policija: Imamo ničelno toleranco do vseh oblik izražanja nestrpnosti, sovražnosti in nasilja
Ob napovedih, da se bosta danes v središču Ljubljane odvila dva shoda, so tudi na Generalni policijski upravi (GPU) poudarili, da ima policija ničelno toleranco do vseh oblik izražanja nestrpnosti, sovražnosti in nasilja.
Predstavniki rumenih jopičev, ki so se organizirano pojavili tudi na alternativni proslavi ob dnevu državnosti in izražali nasprotovanje stališčem, izrečenim v programu, sicer zatrjujejo, da so le podporniki vlade. A so minuli teden razburili posnetki posameznika v njihovih vrstah, ki izvaja nacistični pozdrav.
Na PU Ljubljana so te dni pojasnili, da so o zadevi seznanjeni in da so prejeli tudi pisne prijave. "Preverjamo vse okoliščine dogodka, znake kaznivega dejanja ali elemente prekrška in bomo ukrepali skladno z zakonodajo," so napisali.
Po tem ko smo tudi na 24ur.com poročali o tem, da naj bi bilo več udeležencev skupine v rumenih jopičih pravzaprav prepoznanih pripadnikov neonacističnih skupin v Sloveniji, tudi članov "vrha organizacije Blood&Honour". Najti je mogoče njihove fotografije, video posnetke, povezave na njihove profile na družbenih omrežjih.
Na GPU teh objav niso želeli komentirati zaradi varstva osebnih podatkov. Pojasnili pa so, da z namenom pravočasnega odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov, tudi v okviru načrtovanja in izvedbe varovanja javnih zbiranj, izvajajo vrsto aktivnosti. Te so usmerjene v nezakonito oziroma deviantno ravnanje posameznikov in skupin, ki jim je skupno opravičevanje nasilja za dosego ciljev, širjenje sovražnosti.
Pojasnili so še, da glede na "varnostno spornost nekaterih posameznikov, ki jim je skupno opravičevanje nasilja, sovražnosti, in podobno, takšna gibanja, društva in posamezniki lahko predstavljajo grožnjo za javni red in mir". To po pojasnilih policije še posebej velja za javna zbiranja, kot so športne in druge prireditve ali protesti.
"Pravočasno zaznavanje aktivnosti navedenih posameznikov ali skupin na javnih zbiranjih je torej lahko zelo pomembno tudi z vidika zagotavljanja varnosti drugih udeležencev teh javnih zbiranj," so pojasnili. Ob tem so kot primer izpostavili morebitno konfrontacijo udeležencev protesta in 'proti-protesta'.
Kot so poudarili, ima policija ničelno toleranco do vseh oblik izražanj nestrpnosti, sovražnosti in nasilja, ki jih opredeljujeta zakon o javnem redu in miru ter kazenski zakonik. Prvi kot prekršek opredeljuje vzbujanje nestrpnosti, ko so prekrškovna dejanja storjena "z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti", za kar zakon predvideva denarno globo.
Kazenski zakonik pa v 297. členu kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti opredeljuje, če nekdo "javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev". Takemu grozi zaporna kazen do dveh let.
Enako se po omenjenem členu kazenskega zakonika kaznuje tudi tisti, ki "javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v slovenskem pravnem redu".
Del protestnikov danes sprejel tudi predsednik Pahor
Protestnike je ravno danes dopoldne na njihovo prošnjo na pogovor sprejel predsednik republike Borut Pahor. "Kadar se zdi, da je dialog izčrpan, se je treba vrniti k dialogu," jim je povedal.
Na Pahorjev poziv je sicer več posameznikov oziroma skupin za sprejem zaprosilo ločeno, a se nihče od njih ne predstavlja kot predstavnik protestnikov ali organizator protestov.
Kot so sporočili iz urada predsednika, so udeleženci "na pogovoru izmenjali mnenja in se seznanili s stališči, ki so bila tudi glede istih vprašanj mestoma različna".
Pogovora se je udeležila Tjaša Prošek, ena bolj izpostavljenih protestnic, ki je v zadnjih tednih tudi javno spregovorila o zahtevah protestnikov. Kot je pojasnila, so na pogovoru predsedniku zastavili konkretna vprašanja, odgovorov pa niso dobili. Povabili so ga tudi, naj nagovori ljudi, ki se ob petkih zberejo na protestih, a se Pahor za zdaj vabilu ni odzval. Kot je še dejala, se zavzemajo za prihodnost države, za "otroke in vnuke", zato potrebe po "protestih proti protestom" ne razume. Želijo pa predvsem nagovoriti vse, ki so trenutno apatični.
Del protestnikov in nekatere skupine pa so sporočili, da jih protestniki, ki so se udeležili srečanja, ne predstavljajo. "Ti predstavniki protestnega gibanja kot celote nikakor ne zastopajo. Upamo, da gre pri njihovem odzivu zgolj za politično naivnost in avanturizem," so zapisali v sporočilu za javnost. Pod sporočilo so se podpisale skupine in iniciative Prezidium, ADDK, MZPP ter Protestival.
KOMENTARJI (1856)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.