Zelo kratko in jedrnato sporočilo je prišlo iz Plečnikove palače na Beethovnovi – ustavno sodišče v tej zadevi danes ni sprejelo nobene odločitve: "Po proceduri mora v takšni zadevi najprej vsebinski predlog pripraviti sodnik poročevalec – to je v tem primeru Klemen Jaklič. In o njegovem predlogu potem glasujejo vsi sodniki. Tega predloga pa neuradno danes še ni bilo na mizi. Tako so formalno odprte še vse možnosti, od vsebinskega odločanja o temi do tega, da bi primer zavrgli. A po naših informacijah velika večina ustavnih sodnikov pobudo, ki problematizira delovanje dveh opozicijskih strank, razume kot očitno neutemeljeno. In to s ključnim argumentom, da ustavno sodišče dva meseca pred volitvami ne želi in ne sme postati politični akter, " je za 24UR poročal Anže Božič.
Tako Levica kot SD sta spisali in ustavnemu sodišču poslali odgovore na Kovačičeve očitke: "A ker sta v njegovi argumentaciji manjkali dve strani, so v stranki Tanje Fajon zahtevali dodaten čas za odgovor. V torek so manjkajoči strani tudi dobili, ob tem pa še dodatnih pet dni za odgovor," še pojasnjuje novinar naše televizije.
Vili Kovačič Levici očita sporne točke iz programa iz leta 2017, v katerem se stranka zavzema za prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti. "Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke," je bilo zapisano v programu. Medtem pa SD očita nasledstvo "zločinske zveze komunistov" in "poveličevanje totalitarizma".
V SD so pobudo že pred dnevi označili za "obupen predvolilni poskus političnih nasprotnikov" in ocenili, da gre za "pravno neutemeljeno" in "slabo spisano zadevo". V stranki poudarjajo, da ne v evropski ne v slovenski pravni praksi ni osnove za takšno obravnavo. "Gre za predvolilno nagajanje," je takrat povedala Tanja Fajon. Danes so dodali, da pričakujejo, da bo ustavno sodišče Kovačičev predlog zavrnilo. Označujejo ga kot nesmiselnega, ponovili pa so, da "gotovo ni bil po naključju vložen pred volitvami".
Tudi v Levici so prepričani, da ni namen pobude "nič drugega kot pred volitvami z neosnovanimi obtožbami proti stranki vplivati na volilno kampanjo in volitve". Zato v stranki pričakujejo, da bo ustavno sodišče še pred začetkom volilne kampanje pobudo zavrnilo in tako, kot pravijo, preprečilo vsakršen dvom o legitimnosti izida volitev. Sicer dodajajo tudi, da je omenjena pobuda "značilna za delovanje politične desnice v Sloveniji, ki, odkar je prišla na oblast, poskuša z vsemi sredstvi utišati ali odstraniti vse, ki se z njo ne strinjajo ali ovirajo njene poskuse podrejanja vseh vidikov družbe".
Vili Kovačič se je sicer obregnil ob tudi izjave Mihe Kordiša, ki je na družbenem omrežju pred časom "grozil z nacionalizacijo".
Programi domačih političnih strank niso bili nikoli prej predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče bi zadevo obravnavalo absolutno prednostno, vendar brez začasnega zadržanja in prepovedi dela obeh političnih opcij.
Profesor ustavnega prava Jurij Toplak je prejšnji teden v pogovoru za 24UR ZVEČER povedal, da je Evropsko sodišče za človekove pravice doslej trikrat odločalo o strankah, ki so jih države prepovedale oziroma katerih registracijo so zavrnili. V dveh od teh primerov je sodišče pritrdilo, da so države ravnale prav, ko so prepovedale komunistične stranke. ESČP je namreč odločilo, da imajo države pravico razpustiti ali zavrniti registracijo strank, ki se ne ograjujejo od nekdanjih komunističnih strank. Toplak je pri tem omenil primer romunske in nemške komunistične stranke.
KOMENTARJI (1151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.