Odvetniki za vse ali višje tarife?

Državni zbor se bo v sredo ob 13. uri sestal na izredni seji, na kateri naj bi poslanke in poslanci odločili o predlogu koalicijskih poslancev, da bi ustavno sodišče zaprosili za presojo posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve novele zakona o odvetništvu oziroma njeno zavrnitvijo na referendumu. Točen potek seje državnega zbora bo sicer odvisen od predhodne odločitve matičnega delovnega telesa, saj bo to obenem z zahtevo koalicijskih poslancev obravnavalo tudi zahtevo opozicijskih SDS in SLS za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odvetništvu.

Kot je na seji kolegija predsednika državnega zbora, na kateri so se dogovorili o izredni seji, pojasnil predsednik državnega zbora Pavel Gantar, gre za dve različni zahtevi, ki pa sta povezani in ju je zato treba obravnavati skupaj. Matično delovno telo bo imelo na voljo dve možnosti: ali bo državni zbor predlagal sklep, s katerim bi zaprosil ustavno sodišče, da opravi ustavno presojo. Če pa takšnega sklepa na odboru ne bodo sprejeli, bodo nadaljevali z razpravo o referendumu in s pripravo odloka o njegovem razpisu. Vsaka drugačna rešitev, bi bila postopkovno nelogična, je dejal. Ob tem je napovedal, da bo v primeru sprejetja sklepa, da se državni zbor obrne na ustavno sodišče in bo slednje v 30 dneh odločilo, da ne nastopijo protiustavne posledice, vnovič sklical kolegij in bo zahtevo spet dal v obravnavo matičnemu delovnemu telesu, da bo pripravilo odlok. Nato bo sklicana izredna seja državnega zbora, na kateri bodo razpisali referendum.

Ogrožena pravna varnost državljanov?

Koalicijski poslanci so zahtevo za sklic izredne seje vložili, ker bi bila po njihovem mnenju z zavrnitvijo novele ogrožena pravna varnost državljanov v primerih brezplačne pravne pomoči oziroma zastopanja po uradni dolžnosti. Poslanec SD Miran Potrč je pojasnil, da je v nasprotju z ustavo, če državljani ne morejo v celoti uveljavljati pravne varnosti preko zastopanja po odvetniku, tudi če so socialno ogroženi. Ob tem je po njegovih besedah ogrožena pravna varnost, če sodišča ne morejo voditi kazenskega postopka v primerih, ko je nujno potrebno zastopanje po uradni dolžnosti, kot je pripor, preiskovalni zapor, privedba pred preiskovalnega sodnika in podobno.

V nasprotju s pravno varnostjo je po mnenju koalicijskih poslancev tudi, če bi morala država zaradi nesorazmerno visokih tarif pri revizijah plačevati odvetnikom tudi nekajkrat višje zneske kot doslej. Zato predlagajo, da državni zbor na izredni seji razpravlja in odloča o zahtevi, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o odvetništvu ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Posledice neuveljavitve novele zakona o odvetništvu so po Potrčevem mnenju nesporne, "ustavno sodišče pa naj presodi, ali so te posledice tolikšne, da bi bila ogrožena pravna varnost in s tem pravne vrednote ter zato ne dovoli referenduma, ali se odloči drugače".

Argumentacija, ki jo navajajo predlagatelji referenduma, po mnenju koalicije "ni točna in bistvena". Opozicija govori predvsem, "da se bodo spreminjale višine odvetniške tarife, da se želi pomagati odvetnikom, da obstaja med vladajočo politično garnituro ter odvetniki posebna zveza, ipd". Navajajo stvari, "ki so pri ljudeh lahko zelo simpatične; prav gotovo so odvetniške tarife visoke in prav gotovo odvetniška zbornica in odvetniki posebnega zaupanja med volivkami in volivci nimajo". Potrč pa opozarja, "da gre za popolnoma drug problem". Pojasnjuje, da se je z lani maja sprejetimi spremembami in dopolnitvami zakona o odvetništvu "dogodilo, da se odvetniki niso več dolžni vpisati na seznam, s katerega predsedniki sodišč izbirajo odvetnike, ki zagovarjajo obdolžence tudi po uradni dolžnosti, in na seznam, iz katerega odvetniki opravljajo brezplačno pravno pomoč". Kot pravi, se sedaj lahko in se že dogaja, da uradnega zastopanja ni. Enako po njegovem mnenju velja za brezplačno pravno pomoč. Pojasnil je, da je to dvoje tisto bistveno, kar želijo v zakonu popraviti, in to sta dve stvari, za kateri bodo presojali, ali bi o njih povprašali ustavno sodišče.

Opozicija proti višjim tarifam

Poslanec SDS Branko Grims je zahtevo koalicije označil za "privlečena za lase. Pravno ne vzdrži." Z zahtevo želijo po njegovem zavleči razpis referenduma na zahtevo poslancev SDS in SLS. "To, da imamo očitno v Sloveniji neko skupino zelo glasnih odvetnikov, ki želijo čim višje tarife zase in s tem povečati svoj profit in da so za to pripravljeni iti tako daleč, da so se nekateri od njih umaknili celo s seznamov tistih, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, nikakor ne more biti razlog za to, da bi ustavno sodišče presodilo, da referenduma o noveli zakona o odvetništvu ne sme biti," ocenjuje.

Prav nasprotno je po njegovih besedah temeljni argument vsakemu državljanu, da je vredno iti na referendum in glasovati proti uveljavitvi novele zakona o odvetništvu. Kot je dodal, "na ta način ohranjamo dosedanjo ureditev, ki je v mnogih primerih za navadne ljudi bistveno znižala višino odvetniške tarife" in je obenem skladna z ustavnopravno ureditvijo v Avstriji in Nemčiji, ki morata biti glede na isto rimsko-germansko pravno skupino zgled za Slovenijo. Ob tem je poudaril, da še posebej za ustavno sodišče velja, da se pri ustavni presoji zgleduje po državah iz iste skupine, ki že imajo neko ureditev, cilj pa je, da je ureditev čim bolj podobna.