Kdo je dobival darila?

Komisija za preprečevanje korupcije je na svoji spletni strani objavila seznam daril, ki so jih v letu 2006 prejeli slovenski funkcionarji.

Hkrati komisija objavlja seznam tistih, ki ji informacije o prejetih darilih v lanskem letu do izteka roka niso posredovali. Komisija do roka ni prejela seznama prejetih daril z Agencije za zavarovalni nadzor, Republiške volilne komisije ter občin Velenje, Bovec, Ilirska Bistrica, Mengeš in Pesnica pri Mariboru.

Nepravilnosti pri kliničnem preizkušanju zdravil

Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Drago Kos, na svojih spletnih straneh objavlja še načelno mnenje v zvezi z izdajanjem odločb za klinično preizkušanje zdravil. Ugotovila je, da je agencija za zdravila in medicinske pripomočke v obdobju od začetka leta 2004 do konca leta 2006 preizkuševalcem zdravil omogočila klinično preizkušanje zdravil, ne da bi se prepričala, ali imajo to dejavnost odškodninsko zavarovano.

Po prejetju prijave, v kateri je protikorupcijsko komisijo že pred časom na možne nepravilnosti pri kliničnem preizkušanju zdravil v ljubljanskem Kliničnem centru (KC) opozorila informacijska pooblaščenka, je namreč komisija pregledala odločbe, ki jih je za klinično preizkušanje zdravil v tem obdobju izdala agencija.

Ugotovila je, da agencija pri izdaji odločb, ki naj bi bile popolne, ni razpolagala z dokazili o zavarovanju odškodninske odgovornosti preizkuševalca zdravil. S tem je po navedbah komisije ravnala v nasprotju z določili pravilnika o kliničnem preizkušanju zdravil, prosilcem za izdajo dovoljenja pa je bilo omogočeno, da bi se lahko tudi izognili sklenitvi ustreznih zavarovalnih pogodb in s tem povezanih stroškom ter tako pridobili korist.

Protikorupcijska komisija je za KC, ki je največji klinični preizkuševalec zdravil pri nas, pridobila podatek, da so bile ustrezne pogodbe o zavarovanju vseeno sklenjene. Kljub temu pa ravnanje uradni oseb javne agencije pri izdajanju odločb po njenem mnenju ustreza definiciji korupcije.

Agencija za zdravila je sicer v enem od odgovorov komisiji pojasnila, da zavarovanje odgovornosti preizkuševalca izhaja iz statusa preizkuševalca in zakonodaje, za katero agencija ni pristojna.

Komisija je izdala tudi načelno mnenje glede ravnanje župana ene od slovenskih občin, ki je sklenil pogodbo med občino in zasebno družbo v lasti njegovega sina; takšno ravnanje po njenem ustreza definiciji korupcije.

Pogodbo o ustanovitvi brezplačne stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine z zasebno družbo, ki je v lasti njegovega sina, je župan sklenil brez predhodno sprejetega programa upravljanja z nepremičninami občine. O dodelitvi stvarne služnosti na občinskih parcelah občinski svet ni odločal, niti ni bil s tem seznanjen. S tem, ko je župan sklenil neodplačno pogodbo o obremenitvi nepremičnin občine z zasebno družbo, je tej družbi, katere lastnik je njegov družinski član, omogočil pridobitev materialnih koristi pri poslovanju, ugotavlja komisija.