DZ s 53 glasovi za in enim proti sprejel prvi 'protikorona' paket

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa bodo od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, morda mesec dni dlje. Poslanci so po večurni razpravi potrdili le dva amandmaja, ki so jih vložile opozicijske stranke. Na koncu so se številni opozicijski poslanci vzdržali glasovanja, tako je od 87 prisotnih za zakon glasovalo 53 poslancev, proti pa eden. Zakonu je nasprotoval poslanec Levice Miha Kordiš, medtem ko preostali poslanci te stranke niso glasovali.

Največ pripomb je bilo na 103. člen, ki podeljuje policiji dodatna pooblastila, med drugim za začasno omejitev gibanja, privedbo, zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije, je zatrdil finančni minister Andrej Šircelj. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič iz Levice je napovedala, da bodo zakon poslali v ustavno presojo.

V poslanskih skupinah so se sicer strinjali, da mora država priskočiti na pomoč prizadetim, pri čemer so poslanci opozicije menili, da bi morali krog upravičencev precej bolj razširiti.

Janša: 'Protikorona' paket se bo financiral drugače, kot smo vajeni doslej

Vlada je še pred razpravo preko Twitterja sporočila, da se bo tri milijarde težak 'protikorona paket 1' financiral "drugače, kot smo vajeni doslej. Manevrski prostor za to sta postavili Evropska centralna banka in Evropska komisija."

Kot je sporočil predsednik vlade Janez Janša smo v situaciji, ko je nevidno roko trga začela zamenjevati vidna roka države. "Sprejeli bomo polno intervencijskih ukrepov, ki jih nobena vlada nikjer na svetu, ki ima tržno gospodarstvu, sicer ne bi sprejela," so njegove besede tvitnili na vladi.

"Delamo za zajezitev epidemije in delamo za to, da bi kapacitete tudi v naslednjih dneh in tednih bile zadostne, da se bo lahko pomagalo tistim, ki bodo potrebovali bolniško posteljo in zdravstveno nego," je še dodal Janša. Po njegovih besedah žeijo s prvim 'protikorona' paketom "vzpostaviti finančno blazino, da bodo za čas po epidemiji ohranjeni potenciali v gospodarstvu, kulturi, znanosti, in v vsem, kar se potrebuje za normalno življenje."

Ta paket pa, je priznal Janša, ni popoln, "kajti nemogoče je ob zbirokratiziranosti aparata pripraviti v tako kratkem času brezhibno zakonodajo. To je le prvo poglavje nadaljevanke. Pripravljamo drugi paket za reševanje likvidnosti gospodarstva."

Premier je nato napovedal tudi tretji paket, v katerem "bo treba sprejeti strategijo za čas, ko epidemije ne bo več."

"Kdaj bo nastopal ta čas, ne vem. Bo pa točka preloma dan, ko bo katerakoli svetovna zdravstvena institucija patentirala cepivo in ko bo dovolj cepiva za množično uporabo," še meni Janša.

Ukrepi bodo zajeli širok nabor upravičencev

Prvi del prvega paketa predlaganih ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi. Po predlogu bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev – od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

Podjetjem bo pomagala tako, da bo v času epidemije namesto delodajalcev tako nadomestila plače kot tudi prispevke vseh zaposlenih na čakanju plačala država. Za delavce, ki v tem času delajo in prejemajo plačo, pa bo poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predvideno je tudi izplačilo posebnega kriznega dodatka za tiste, ki so v času epidemije najbolj obremenjeni.

Prizadeti samozaposleni in kmetje bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oproščeni plačila prispevkov. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, namerava vlada z zakonom dati policiji nekatera dodatna pooblastila, kar pa je v javnosti naletelo na precej pomislekov. Odbor za finance jih je zato v sredo nekoliko omilil, vseeno pa je še vedno slišati opozorila o neskladnosti z ustavo.

Odbor raztegnil veljavnost ukrepov – veljali bodo od 13. marca, ne 1. aprila

'Megazakon' in njegove dopolnitve je v preteklih dneh obravnaval odbor DZ za finance in ga v sredo tudi potrdil. Odborniki so še odločili, da bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa veljali že od 13. marca, ko je bila epidemija razglašena. Dopolnili s takšnim besedilom so vložili poslanci tako opozicije kot koalicije in odbor ju je skoraj soglasno podprl.

Po predlogu vlade naj bi se zakon uporabljal od 1. aprila do 31. maja, z možnostjo podaljšanja do konca junija, a so nato v sredo vložili dopolnilo. Kot so ob tem zapisali v SDS, SMC, NSi in DeSUS, je namen ukrepov iz predloga zakona omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo, ki je bila razglašena 13. marca.

Opoziciji pa ni uspelo z zahtevo, da se v času mirovanja odplačevanja posojil, kar je tako fizičnim kot pravnim osebam in tudi drugim subjektom omogočil v nedeljo uveljavljeni zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, na odloženi del glavnice ne bi smele obračunavati obresti. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj. Opozicijskih poslancev s tem ni prepričal.

Bodo podjetja kalkulirala in na koncu leta prilagajala svoje poslovanje?

Burna razprava se je razvnela tudi ob določbah, po katerih bo podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, nadomestila plač za te delavce poravnala država. Marko Bandelli (SAB) je denimo opozoril, da so kriteriji za uveljavljanje te pomoči zgrešeni. Eden od pogojev namreč je, da prejemnik te pomoči v letošnjem drugem polletju ne bo presegel prihodkov iz enakega obdobja lani za 20 odstotkov. Da jim pomoči ne bo treba vračati, bodo podjetja po koncu krize namenoma prilagodila svoje poslovanje tako, da tega kriterija ne bodo dosegla, meni.

Čeprav je odbor sprejel dopolnilo, po katerem bodo ukrepi po tem zakonu veljali že od 13. marca, pa bo povračilo nadomestila plače za čakajoče delavce mogoče uveljavljati šele od 1. aprila. Člani odbora namreč niso podprli ustreznega dopolnila, vloženega k temu členu.

Enako velja za nekatere druge ukrepe, med njimi oprostitev prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Te prispevke bo torej poravnala država za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija.

Samozaposleni in kmetje bodo po predlogu prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Je pa odbor zavrnil dopolnilo SD, po katerem bi bili zneski višji, ukrep pa bi veljal tudi za tiste, ki delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah.

Opozicija: Vlada je vse naše predloge povozila

Opozicijske stranke so pred začetkom izredne seje DZ, na kateri poslanci obravnavajo predlog zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, znova izpostavile, da jih je vladna stran "povozila". Sprejet ni bil noben amandma opozicije, širjenje policijskih pooblastil pa je v zakonu za pomoč gospodarstvu neprimerno, so enotni.

"Kar doživljamo danes, ni ne skupna, ne povezana borba proti epidemiji, morala bi pa biti," je ob prihodu v DZ v izjavi za novinarje dejal prvak SD Dejan Židan. "Niti en amandma opozicije, ki bi bil nujno potreben, da se izboljša na nekaterih področjih izrazito slab zakon, ni bil upoštevan. Upoštevano ni bilo mnenje gospodarstva, ne sindikatov, ne nevladnih organizacij," je bil kritičen.

V SD bodo tekom današnje seje še skušali z amandmaji "preprečiti kako neumnost, ki jih je v zakonu kar nekaj", in glede na odziv koalicijske strani se bodo odločali o končni podpori zakonu.

"Želimo biti konstruktivni in delovati tako, da bi se ukrepi čim prej začeli izvajati," se je strinjal predsednik LMŠ Marjan Šarec. A je bil hkrati do t. i. mega zakona in njegovega sprejemanja zelo kritičen.

"Precej nas čudi in je nedopustno, da se v paket zakonodaje, ki bi reševala gospodarstvo, meša tudi člene s policijskimi pooblastili. Ti nameni, zakaj se to daje zraven, nam niso čisto jasni," je izpostavil Šarec. "Ne želimo, da se situacija izkorišča za t. i. začasne rešitve, ki pa vemo, da lahko postanejo tudi trajne," je dejal.

Hkrati v LMŠ niso za pretirano hitenje, sploh ob dejstvu, da bo zakon veljal za nazaj. Šarec je sicer zatrdil, da v LMŠ zakonu ne bodo nasprotovali, ker ga Slovenija potrebuje, "je pa vprašanje, kako bo to v praksi izvedljivo".

Levica je dala h korona zakonu 35 amandmajev, zelo konkretnih, vsebinskih, pa je poudaril Luka Mesec iz te stranke. "Ampak se je koalicija odločila, da bo prižgala valjar in zapeljala čez opozicijo. Še celo tam, kjer so popravljali, pa so imeli identičen predlog kot opozicija, so dali svoj amandma, da ne bi dali slučajno na kakšni točki opoziciji prav. Ta vlada hoče vso oblast zase," je bil kritičen.

V Levici ostro kritizirajo tudi načrtovano širjenje policijskih pooblastil. "Vlada želi krizo izkoriščati za svoje ozke politične interese, to, da smo v epidemiji, želi spreminjat v razpoloženje, kot da smo v invaziji," je dejal Mesec. Prav policijska pooblastila bodo ključna za podporo Levice končnemu zakonu.

Levico je zmotilo določilo, po katerem bo krizni dodatek za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo različen za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Medtem ko naj bi se v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, pa je v zasebnem sektorju predlagan v enotni višini 200 evrov.

Vlada je določila, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti. V Levici so menili, da bi morali dodatno zahtevati, da ne smejo odpuščati, a s predlogom niso uspeli.

Predvidena tudi dodatna pooblastila policistom, referendum na zakon vendarle dovoljen

Bandelli je sicer menil, da se marsikateri delodajalec kljub pomoči države ne bo mogel izogniti odpuščanjem. Zato se je vprašal, ali so tako visoke globe, kot so predvidene, smiselne.

V SAB so bili neuspešni tudi s predlogom o uvedbi posebnega nadzornika, ki bi bdel nad izplačevanjem pomoči prizadetim.

Za namen zajezitve in obvladovanja epidemije predlog zakona vsebuje tudi dodatna pooblastila policistom, med drugim dostop do posebej občutljivih zdravstvenih podatkov. Po pojasnilih vlade naj bi to veljalo za tiste, ki denimo ne spoštujejo odrejene karantene, vendar je pravnica DZ opozorila, da gre za preširoka pooblastila, saj bi lahko v času epidemije veljala za prav vse državljane.

S tem se zastavlja tudi vprašanje skladnosti zakona z ustavo, zato so v opoziciji zahtevali črtanje teh določb. Odbor tega ni storil, jih je pa na predlog koalicije nekoliko omilil. Poleg tega je črtal člen, s katerim je nameravala vlada onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu.