Med nevladnimi organizacijami je včeraj potekal posvet o predlogu novele zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). Kot so sporočili iz Združenja DrogArt, je bil namen posveta zbrati predloge in strokovna stališča, ki bodo pomagala pri oblikovanju predlogov novele omenjenega zakona. Hkrati so želeli spodbujati dialog in vključiti vse pomembne deležnike v oblikovanje zakonskih predlogov in njihovih sprememb.
Ob zaključku posveta so prisotni oblikovali skupna stališča.
Povišanje glob: To ne bo pomagalo k zmanjšanju škodljivih posledic uporabe drog
Udeležence posveta so zmotile višje denarne kazni za posedovanje drog. Kot navajajo, je za posest prepovedanih drog predvideno povišanje za 239 odstotkov. Za prekršek posedovanja manjše količine drog za enkratno lastno uporabo pa je predvideno povišanje za kar 497 odstotkov glede na veljavno zakonodajo.

Takšno povišanje kazni po mnenju udeležencev posveta ne bo pripomoglo k zmanjšanju škodljivih posledic uporabe drog. Prepričani so, da bo to povzročilo le še večjo stigmatizacijo in marginalizacijo uporabnikov drog ter bolj tvegano uporabo drog. "Višje kazni niso povezane z zmanjševanjem uporabe drog in imajo glede na dosedanje izkušnje iz prakse le kratkoročni učinek," so zapisali v svojem sporočilu.
Dodali so, da kriminalizacija posedovanja prepovedanih drog vzbuja odklonilen odnos do državnih oblasti in javnih služb pri občasnih uporabnikih, ki so iz zdravstvenega in socialnega vidika neproblematični. "S tem, ko država dobronamerno odvzame pravico do svobodnega ravnanja z lastnim telesom, usmeri uporabnika do stika s črnim trgom in kriminalnimi združbami," so prepričani udeleženci posveta.
Opozorili so, da predlog novele ZPPPD ni v skladu s prejšnjo Resolucijo nacionalnega programa na področju prepovedanih drog (2004–2009), niti s predlogom nove resolucije. Nova sicer pravi, da je treba stalno spremljati in analizirati smiselnost in učinkovitost kaznovanja posesti prepovedanih drog do količine, ki jo potrebujejo uporabniki drog za enkratno uporabo, če druge okoliščine ne kažejo na možnost zlorabe prepovedanih drog.

Proti prepovedi oglaševanja živil, ki vsebujejo konopljo
Udeležence posveta pa je zmotila tudi prepoved oglaševanja živil, ki vsebujejo konopljo. Navajajo, da je po podatkih raziskave ESPAD, Slovenija 2007 (2010), zaznan značilen upad uporabe konoplje med mladimi v Sloveniji med letoma 2003 in 2007. To po njihovih besedah nakazuje, da prisotnost izdelkov, ki vsebujejo konopljo, in njihovo oglaševanje ne povečuje uporabe konoplje, ki se uporablja kot droga.
Prepričani so, da prepoved oglaševanja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo, onemogoča informiranje in obveščanje potrošnikov o rabi in učinkih izdelka, ki vsebuje konopljo. "Oglaševanje in informiranje potrošnikov je potrebno za preprečevanje izrabe imena in psihoaktivnih lastnosti konoplje za povečanje prodaje izdelkov, ki vsebujejo konopljo," so še zapisali.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.