Proti razliki med moškimi in ženskami pri upokojitvi

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotavljajo, da je finančna in gospodarska kriza Slovenijo močno prizadela. Slovenija zdaj po ocenah organizacije postopno okreva, gospodarska rast letos in prihodnje leto pa naj bi znašala med dvema in tremi odstotki. A potrebni so hitri ukrepi za vzpostavitev ravnovesja v gospodarstvu in okrepitev konkurenčnosti, ocenjujejo v prvem ekonomskem poročilu po vstopu Slovenije v organizacijo.

Tako kot druge mednarodne organizacije tudi v OECD opozarjajo, da izvozni sektor sicer beleži dobre rezultate, medtem ko povišana brezposelnost ter razdolževanje podjetij in finančnih ustanov zavirajo okrevanje domače porabe. Prav tako bo gospodarsko okrevanje na kratki rok zavirala tudi konsolidacija javnih financ oziroma javnofinančno varčevanje, ki pa je po oceni organizacije vseeno nujna. Kot pravijo, je "vzdržna javnofinančna konsolidacija" ključna za okrepitev zaupanja mednarodnih vlagateljev v finančno stabilnost Slovenije.

"Dodatni prihodki so lahko z davkom na nepremičnine"

Opozarjajo, da mora biti strategija konsolidacije verodostojna, zato mora država natančno opredeliti vse varčevalne ukrepe do leta 2013. Obenem pravijo, da bo treba letos in prihodnje leto sprejeti dodatne ukrepe, dober začetek pa bi bil "odpovedati in ne zgolj predstaviti" odpravo plačnih nesorazmerij, ki presega kompenzacijo za nižje stopnje indeksacije v preteklih letih. Menijo tudi, da obstaja manevrski prostor za ukrepe tudi na prihodkovni strani, izpostavljajo pa predvsem davek na nepremičnine.

Trdijo, da se mora Slovenija trdno držati opredeljenega fiskalnega pravila, ki gibanje javnofinančnih izdatkov veže na razliko med dejansko in potencialno rastjo BDP. Poleg tega pravijo, da bi bilo treba okrepiti preglednost in jasnost glede javnofinančnih ciljev, ki bi morali biti večletni. Predlagajo tudi, naj bo Urad za makroekonomske analize in razvoj edini organ, ki pripravlja za fiskalno politiko relevantne makroekonomske analize, analitsko in administrativno vlogo fiskalnega sveta pa bi bilo treba okrepiti.

Za bolj celovito pokojninsko reformo

Pokojninsko reformo, ki jo je sprejel državni zbor, nad njo pa visi Damoklejev meč referenduma, v OECD ocenjujejo kot korak v pravo smer, vendar pa je po njihovem mnenju njen javnofinančni učinek premajhen glede na dolgoročne izzive, s katerimi se sooča Slovenija. Zato je potrebna še bolj celovita reforma.

Predlagajo znižanje odmernega odstotka za pokojnine in spodbujanje drugega ter tretjega stebra, sprememba formule za usklajevanje pokojnin v smeri večjega poudarka na gibanju inflacije. Obenem predlagajo dodatni dvig upokojitvene starosti in odpravo razlik med ženskami in moškimi pri kriteriju delovne dobe za upokojitev.

Javni stresni testi za slovenske banke?

Na področju finančnega sektorja OECD v luči težav bank zaradi slabih posojil predlagajo, naj Banka Slovenije izpelje javne stresne teste za vse slovenske banke in tako ugotovi, kje so potrebne dokapitalizacije in kje je treba prestrukturirati slabe naložbe.

"Rast minimalne plače bi morala biti vezana na inflacijo"

Glavnina priporočil OECD pa se veže na krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in odpravo neravnovesij, ki so se nakopičila pred krizo in katerih razreševanje trenutno zavira gospodarsko okrevanje. Med ukrepi omenjajo povečanje prožnosti trga dela, rast minimalne plače pa bi morala biti daljše obdobje vezana zgolj na gibanje inflacije, saj lanski občuten dvig minimalne plače po njihovi presoji lahko oslabi gospodarsko dejavnost.

Za lažje tuje investicije in državna podjetja na borzi

Obenem predlagajo dvig učinkovitosti in koordinacije inovacijske politike ter ukrepe za povečanje tujih neposrednih naložb. Med temi se omenja revizija trenutnih javnofinančnih spodbud za tuje vlagatelje in odprava administrativnih bremen (na primer pri pridobivanju gradbenega dovoljenja). Po njihovem mnenju bi bilo bolje, če bi podjetja v posredni državni lasti v večji meri kotirala na borzi.

Manj političnih vplivov v Kad in Sod

Dotikajo se tudi upravljanja z državnimi naložbami in Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo je Slovenija ustanovila prav v okviru vstopanja v organizacijo. Kot pravi, bi morala imeti agencija zadostno kadrovsko in finančno podporo, njeno delovanje pa odgovorno in pregledno. Njena naloga mora biti vzpostavitev visokokakovostnega korporativnega upravljanja v družbah, kjer ima država svoje naložbe.

Poleg tega mora agencija po njihovem mnenju redno in pregledno presojati stroške in koristi državnih naložb v posameznih družbah ter na tej podlagi pospešiti privatizacijske procese. Kad in Sod bi medtem moral postati bolj ali manj portfeljska vlagatelja in v večji meri neodvisna od političnih vplivov.

Največ odzivov na pokojninsko reformo

Ob predstavitvi priporočil, ki ji je OECD Sloveniji podal za vzdržno rast po krizi, je največ odzivov na današnji konferenci na Brdu pri Kranju spodbudilo področje pokojninske reforme. Udeleženci konference, ki so večinoma z določenimi zadržki izrazili podporo predlogom OECD, pa so izpostavili tudi vprašanje stabilnosti javnih financ.