Če Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZOe) v naslednji avstrijski vladi ne bo zastopan in se bo vlada odločila za nove krajevne table, bodo na celotnem avstrijskem Koroškem izvedli referendum, je zagrozil deželni glavar Jörg Haider.
Dejstvo, da se je velika večina sodelujočih v južnokoroških občinah izrekla proti predlogu, v skladu s katerim bi dvojezične krajevne oznake postavili v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar le v tistih krajih, kjer živi vsaj 15 odstotkov Slovencev, za Haiderja pomeni, da je vprašanje decembra lani predstavljenega svežnja ukrepov urejeno. Prebivalci so jasno pokazali, da so odločno proti nadaljnjim ukrepom na področju krajevnih tabel, zato člani BZOe v vladi avstrijskemu kanclerju ne bodo dovolili sprejetja uredbe, ki bi bila v nasprotju z voljo prebivalstva.
Trajna rešitev problema dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem je po besedah deželnega glavarja mogoča le s pomočjo "anonimnega in tajnega ugotavljanja maternega jezika", poleg tega pa je ponovno poudaril, da ustavno sodišče na področju dvojezičnih krajevnih napisov nima pravice sprejemati kakršnihkoli odločitev. Kot je še dodal, ima "suveren", torej narod, možnost spremeniti sodbo ustavnega sodišča.
Tiskovni predstavnik avstrijskega ustavnega sodišča Christian Neuwirth je medtem že izjavil, da nima Haiderjevo povpraševanje nobene pravne veljave, saj je referendum o tem, ali je treba izpolniti pravne obveznosti, ki izhajajo iz odločitve ustavnega sodišča, "očitno nesprejemljiv", enako pa velja tudi za danes predstavljeno povpraševanja deželnega glavarja. "Niti neformalna raziskava javnega mnenja niti sam po sebi sicer ustavnopravni referendum ne moreta spremeniti obstoječe pravne obveznosti," je poudaril Nauwirth. Kot je še pojasnil, izhaja obveznost za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za dvojezična območja na avstrijskem Koroškem iz Avstrijske državne pogodbe, ki jo je soglasno potrdil tudi avstrijski parlament, kar predstavlja "najvišjo demokratično legitimacijo"
Tudi avstrijske politične stranke so povpraševanje, izvedeno na Haiderjevo pobudo, zavrnile in ga ostro kritizirale. Predsednica koroških socialdemokratov (SPOe) Gaby Schaunig je omenjeno povpraševanje označila kot "hujskaštvo" ter ponovno pozvala k "profesionalnemu, pravičnemu in spoštljivemu" ravnanju in spoštovanju odločitve avstrijskega ustavnega sodišča o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov.
Predsednik ljudske stranke (OeVP) na avstrijskem Koroškem Josef Martinz je medtem poudaril, da se pri Haiderjevi "zasebni anketi" odpira pot za različne manipulacije in za zlorabo. BZOe in SPOe je pozval, naj ne prehitevajo današnjih pogovorov pri avstrijskem kanclerju na Dunaju in naj spoštujejo lani dosežen kompromisni predlog, v skladu s katerim naj bi do leta 2010 dvojezične krajevne table postavili v 158 krajih.
Tudi tiskovni predstavnik koroških Zelenih Rolf Holub je omenjeno povpraševanje ostro kritiziral: "Tega vendar ni mogoče preverjati, niti če so glasovnice dejansko sploh zapustile vladne prostore. Poleg tega imamo sedaj točno to, česar nihče ni hotel, namreč veliki cirkus zaradi krajevnih tablah, s katerim želi Haider doseči večjo podporo za svoj BZOe," je menil Holub.
Kot je v sporočilu za javnost zapisal Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), izid Haiderjevega privatnega povpraševanja glede dvojezičnih napisov "ne preseneča". Kot je pojasnil, lahko svobodnjaška stranka (FPOe) in BZOe na Koroškem trenutno skupaj računata na 35-odstotno podporo volivcev. Glede na to, da se je Haiderjevega povpraševanja udeležilo okoli 40 odstotkov volilni upravičencev in jih je od tega 85 odstotkov odklonilo nadaljnje dvojezične napise, to natančno odgovarja tistim 35 odstotkom, ki bi trenutno volili FPOe in BZOe.
"Da BZOe in FPOe dvojezičnim napisom nasprotujeta, ni nič novega in je že zdavnaj znano. Haider je dejansko na račun davkoplačevalcev izvedel javno povpraševanje o aktualni moči modro-oranžnega tabora na Koroškem, pri tej protiustavni komediji pa je sodeloval tudi deželni volilni urad, kar je več kot škandalozno," meni NSKS.
Po Haiderjevih pojasnilih bi morali v skladu s tem predlogom iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev z dvojezičnimi tablami, črtati 26 krajev. Preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami, tako da naj bi bilo v prihodnje na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 123 krajev.
V uradu avstrijskega kanclerja na Dunaju naj bi se sicer danes pozno popoldne začelo novo srečanje o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, na katerega je kancler Wolfgang Schüssel povabil župane 12 južnokoroških občin. Na posvetu naj bi po napovedih razpravljali tudi o že opisanem predlogu za ureditev dvojezične topografije.
