Protestniki so se z belimi rožami sprehodili do jeseniškega sodišča

Shod, ki se ga je udeležilo okoli 100 ljudi, je pripravila skupina posameznikov, ki ustanavlja zavod Bela roža. Kot je povedal njihov predstavnik Jaka Petrič, ki bo tudi direktor zavoda, je njihov glavni namen opozoriti javnost na to, kako velik problem je v Sloveniji spolna zloraba otrok. Pripravili so tudi spletno peticijo proti spolni zlorabi otrok, ki jo je podpisalo že več kot 450 ljudi.

Kot so navedli organizatorji shoda, slovenska študija obremenjujočih izkušenj v otroštvu iz leta 2019 kaže na alarmantne podatke, da je v Sloveniji 9,5 odstotka oseb ženskega spola in 2,6 odstotka oseb moškega spola do svojega 18. leta najmanj enkrat doživelo vsaj eno vrsto spolne zlorabe s strani vsaj pet let starejše osebe. Ob upoštevanju podatkov o številu otrok, ugotavljajo, da je spolno zlorabljenih otrok v Sloveniji skoraj 25.000.

Raziskave kažejo tudi, da kar 90 odstotkov otrok pozna osebo, ki jih je zlorabila. Kar 60 odstotkov teh oseb pozna tudi družina in 30 odstotkov je družinskih članov. "To niso ljudje, ki so skriti v nekih kombijih izza ovinka, temveč so ljudje, ki so z nami, ki jim zaupamo," je opozoril Petrič, ki je prepričan, da bo osveščanje o tem pripomoglo k večji varnosti otrok.

Želi si širšega vseslovenskega gibanja, ki bo osveščalo o tej problematiki, zato namerava zavod v prihodnje pripraviti še več tovrstnih shodov. Prvega so organizirali na Jesenicah, kjer jih je nedavno pretresel primer sedaj že nekdanjega ravnatelja ene izmed tamkajšnjih osnovnih šol, ki je bil januarja na kranjskem okrožnem sodišču za spolni napad na desetletno deklico in za neupravičeno slikovno snemanje obsojen na tri leta in 10 mesecev zapora.

Protestni shod, na katerem je sodelovala tudi mama žrtve, podprla pa so ga tudi nekatera društva, inštituti in zavod, se je začel pred šolo, ki jo je vodil omenjeni ravnatelj, ki je spolno napadel hčerko svoje takratne partnerice. Protestniki so se nato z belimi rožami kot simbolom zaupanja, nedolžnosti in čistosti sprehodili do jeseniškega okrajnega sodišča.

Opozoriti so namreč želeli tudi na to, da so trenutno izrečene kazni storilcem tovrstnih kaznivih dejanj v veliki večini neproporcionalne s škodo, ki jo ta dejanja povzročijo žrtvam. "Naš namen ni spreminjanje zakonika, naš namen je, da storilci dobijo kazni, ki ustrezajo njihovim dejanjem znotraj tega kar zakon že dopušča," so pojasnili.

Pozivali so tudi k sistemskim rešitvam, da bi tako obsojeni kot žrtvi imele dostop do rehabilitacijskih sredstev, saj je po njihovem mnenju trenutna ureditev pomanjkljiva. Prepričani so tudi, da bi Slovenija potrebovala specializacijo oseb, ki sodelujejo v kazenskih in sodnih postopkih, tako kot na primer v Italiji, kjer imajo specializirane sodnike, tožilstvo in policiste, ki so izurjeni za tako zahtevne in občutljive procese.