Protestniki: Rupel, pojdi domov

Med srečanjem zunanjih ministrov EU na Brdu pri Kranju se je nasproti vhoda na posest Brdo zbrala manjša skupina mladih, ki so z napisi "Rupel go home" protestirali proti neodzivnosti slovenske vlade glede, kot so dejali, "okupacije slovenskega ozemlja od Prekmurja do Obale". Podporo jim je izrazil tudi Marjan Podobnik.

"Zelo dobro bi bilo, da bi ministra Dimitrij Rupel in Dragutin Mate odstopila in dala možnost Sloveniji in vsem parlamentarnim strankam, da brez bremena neustreznega ukrepanja v preteklih 17 letih dejansko začnejo odločno ščititi slovensko ozemlje in morje," je dejal Podobnik, sicer direktor lani ustanovljenega Zavoda 25. junij.

"V katerem koli času pod katero koli vladavino je bil Piranski zaliv vedno dokazano slovenski, in danes govoriti o njegovi delitvi je ponižujoče za vse ljudi, ki so se kadarkoli borili za naš narod in jezik," so še dejali protestniki. Neprimerno se jim zdi tudi "maltretiranje slovenskih državljanov s strani tuje, sicer prijateljske države. Takšne zunanje politike ne potrebujemo," so bili jasni protestniki.

Jeremić: Srbija je zavezana Evropi

Zunanji ministri članic EU so se drugi dan srečanja na Brdu najprej sestali z vodjo srbske diplomacije Vukom Jeremićem. "Dali smo mu priložnost, da predstavi srbske poglede, hkrati pa je slišal, na kaj lahko s strani EU računa Srbija pred majskimi volitvami," je povedal predsedujoči zunanjim ministrom, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.

Glede ozemeljske celovitosti Srbije ne bomo pristajali na nikakršne kompromise, je danes na Brdu zatrdil srbski zunanji minister Jeremić in izrazil prepričanje, da jim bo uspelo glede Kosova na svojo stran pridobiti večino držav v ZN. Obenem je ponovil trdno zavezanost Srbije Evropi in ocenil, da bo Srbija v EU v štirih do šestih letih.

Kot je poudaril, je Srbija trdno zavezana svojemu diplomatskemu boju proti državam, ki so pripravljene priznati, kot je dejal, nezakonito razglašeno neodvisnost Kosova. "Mislimo zares, ko rečemo, da ne moremo imeti še naprej istih odnosov, kot smo jih imeli," je poudaril minister in zatrdil, da bo Srbija vztrajala pri dosedanji taktiki in nadaljevala s političnim in diplomatskim bojem.

Sporazum EU–Srbija ključnega pomena

Podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Srbijo je po njegovih besedah izredno pomemben institucionalen korak naprej na poti v EU. Vprašanje, kdaj točno bo sporazum dejansko podpisan, pa je po njegovih besedah treba zastaviti EU, Srbija ga je pripravljena podpisati "jutri".

Kot je dodal, se Srbija zaveda političnih pogojev, ki jih mora izpolniti za podpis tega sporazuma, tj. polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Polno sodelovanje s Haagom obstaja in prepričan sem, da bo v zelo bližnji prihodnosti vodilo v aretacijo in izročitev Haagu še preostalih haaških obtožencev z generalom Ratkom Mladićem na čelu, je zatrdil srbski minister. Prizadevanja so na "maksimalni ravni", je dejal.

Thaqi: Kosovo, kandidat za članstvo v EU

Kosovo je pripravljeno implementirati demokratične kriterije in začeti proces integracije v evroatlantske strukture, je na Brdu, kjer se je srečal z zunanjimi ministri članic EU, poudaril kosovski premier Hashim Thaqi, ki je prepričan, da bo Kosovo kmalu v zvezi Nato in v EU. "Kosovo je od danes de facto kandidat za članstvo v EU," je še dejal.

"Kosovo bo zagotovo zelo kmalu del Evropske unije in Nata, za to si prizadevamo in to si zaslužimo," je dejal Thaqi, ki je z današnjim srečanjem na Brdu zelo zadovoljen. Kot je dodal, je pomembno, da večina držav članic EU čim prej prizna neodvisnost Kosova. "Članstvo v EU je naš cilj, naša vizija," je zatrdil.

Thaqi je izjavil, da želi Kosovo pozabiti na preteklost in vzpostaviti dobre odnose z vsemi svojimi sosedami. Kot je dejal, danes že imajo odlične odnose z Makedonijo, Albanijo in Črno goro, upa in želi pa si, da jim bo to kmalu uspelo tudi s Srbijo.

Kosovo drugi Ciper?

Na novinarsko vprašanje, ali Kosovo lahko postane drugi Ciper, je švedski minister Carl Bildt odgovoril, da je naloga kosovskih oblasti, da si pridobijo zaupanje vse prebivalcev Kosova, tudi Srbov. "To pa ne bo lahko in bo trajalo nekaj časa," je dodal.

Britanski zunanji minister David Miliband pa je ob prihodu dejal, da bi morala Unija državam Zahodnega Balkana poslati zelo jasno sporočilo, da je Evropa njihov dom in da naj ohranijo evropsko orientacijo. EU bi morala ponuditi roko prijateljstva vsem državam Zahodnega Balkana, saj se je preko EU rešilo veliko sporov v Evropi, je poudaril.

Jandroković: Hrvaška ne bo izzivala

Jandroković je izrazil pričakovanje, da bosta parlamenta obeh držav že kmalu lahko sprejela sklepa o tem, da bosta spoštovala mnenje mednarodnega pravosodnega organa glede meje med državama, ni pa želel napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo.

"Pozivam k temu, da zadeve rešujemo v mirnem ozračju, Hrvaška je za dogovor v evropskem duhu in z njene strani ne bo izzivanj," je zatrdil. Zadnjih dogodkov ob Dragoniji ni želel omentirati, dejal je le, da gre za hrvaško ozemlje. "Če kdo meni, da je to sporno, bomo to reševali pred sodiščem," je dejal.