Po državah EU bodo potekali protesti proti varčevalnim ukrepom v EU, ki jih je pod geslom "Zdaj je pa dovolj!" pripravila Evropska konfederacija sindikatov. Tudi v Sloveniji Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vlado poziva, naj med prednostne naloge uvrsti zaposlovanje in socialno pravičnost.
Okoli 200 članov sindikalnih zaupnikov se je najprej sestalo na izredni konferenci, nato pa so se odpravili proti poslopju vlade, kjer so z žvižgi in transparenti še enkrat opozorili, da delavci niso krivi za krizo, da zahtevajo socialno in ne fiskalne Evrope ter da nujno potrebujemo kakovostna delovna mesta.
Delegacijo pod vodstvom Dušana Semoliča je sprejel tudi premier Janez Janša. Evropski sindikati so prepričani, da strogo varčevanje ni prava pot iz krize. Ob tem poudarjajo, da evropski voditelji predlogov sindikatov za reševanje krize ne upoštevajo.
Predsednik vlade je sogovornike opozoril tudi na danes objavljene podatke Statističnega urada RS, ki so še bolj pesimistični od pričakovanj. Izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih je vlada predstavila na ponedeljkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta, temeljijo na podatkih, ki so kazali boljše stanje. Rezerv ni, delo, ki nas čaka, bo naporno tako za vlado kot sindikate, je še poudaril Janša.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je srečanje ocenil kot korektno, a kratko, saj je v tem času potekala tudi seja vlade. Z nekaterimi od predlogov se po Semoličevih besedah strinja tudi premier Janša, najpomembneje pa je, da so se dogovorili, da bodo pri teh vprašanjih sodelovali.
'Gospodje v Bruslju niti približno ne vedo, v kakšnih razmerah živijo delavci'
Kako uspešni so ostri varčevalni ukrepi, lahko vidimo na primeru Grčije, je na konferenci poudaril Pavle Vrhovec iz Zveze svobodnih sindikatov. Špekulanti spodbujajo nestabilnost in služijo velike dobičke, naraščajo plačne neenakosti, je naštel Vrhovec in dodal, da potrebujemo program in naložbe v kakovostna delovna mesta. Sindikati predlagajo, naj se oblikuje sklad v višini enega odstotka BDP Evropske unije, iz sklada pa naj se financira razvoj kakovostnih delovnih mest.
Po njihovem mnenju je nujna ustanovitev evropske bonitetne agencije, ukinitev davčnih oaz, sprejetje protokola o socialnem napredku (socialne pravice pred ekonomskimi), poleg fiskalnega pakta pa bi morali sprejeti tudi socialni pakt. Sindikati evropskim voditeljem sporočajo, da naj se nehajo ukvarjati s fiskalnimi ukrepi, evropski državljani namreč bolj potrebujejo ukrepe za socialno pravičnost, je poudaril Vrhovec.
Prvi mož svobodnih sindikatov Semolič je k temu dodal, da je demokracije v EU vse manj. Kot je dejal, so se oglasili gospodje, glasniki neoliberalizma, ki želijo imeti moč in kot izhod iz krize predlagajo, da bi vsa bremena nosili delavke, delavci in upokojenci. Kriza je nastala zaradi povampirjenja ljudi, ki sodijo k njim, je dejal Semolič in še pojasnil, da ti gospodi predlagajo znižanje plač, zahtevajo nižjo minimalno plačo in pravijo, da so delavci preveč zaščiteni.
''Gospodje v Bruslju niti približno ne vedo, v kakšnih razmerah živijo delavci,'' je prepričan Semolič. Tisti, ki klestijo po pravicah, ne vidijo pravih problemov, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov. Semolič je izpostavil, da kriza ni nastala zaradi delavskih in socialnih pravic, kljub temu pa so delavci glavne žrtve reševanja krize.
Evropska konfederacija sindikatov, katere članica je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, za izhod iz krize predlaga: evropski program obnove in naložb v kakovostna delovna mesta, zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade, sprejem dinamične evropske industrijske politike, obnovo proračunskega ravnotežja v daljšem časovnem obdobju, združevanje dolga prek evropskih obveznic, preobrazbo Evropske centralne banke, sprejem davka na finančne transakcije, ustanovitev evropske bonitetne agencije, uskladitev davčne osnove z minimalno davčno osnovo za podjetja, borbo proti davčnim goljufijam in utajam ter ukinitev davčnih oaz, uvedbo novih finančni virov in sprejem protokola o socialnem napredku.
KOMENTARJI (405)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.