V Borštu, vasi v notranjosti koprske občine, je potekala spominska slovesnost ob 60. obletnici napada na bunker komande mesta v grapi pod vasjo. V sovražnem napadu je komandant Franc Planinc-Frenk umrl na kraju dogodka, štirje od petih borcev pa so bili usmrčeni v tržaški Rižarni. Slovesnost, ki jo v spomin na ta dogodek pripravljajo vsako leto v začetku februarja, je bila tokrat svojevrsten protest proti izkrivljanju zgodovinske resnice v italijanskem filmu Srce v breznu, v katerem prikazujejo Slovence kot genocidni narod, Italijane pa kot nedolžne žrtve.
"Oprani možgani" v Italiji
Tega vprašanja se je v svojem nagovoru dotaknil tudi slavnostni govornik in predsednik Zveze združenj borcev Narodnoosvobodilnega boja Slovenije Janez Stanovnik. Ta je praktično raztrgal zgodovinske okvire, v katere je umeščen sporni film. Stanovnik je umetnikom dopustil, da resnične dogodke prikažejo kot fantazijo. "Če pa imate potem situacijo, kjer ljudem operejo možgane, pa ljudje žive v fantaziji, ne pa v resničnem svetu. Potem imate naenkrat čudno zvezo med filmsko fantazijo in fantazijo opranih možganov, in to se je zgodilo zdaj v Italiji in Trstu," je dejal Stanovnik.
Po njegovem mnenju se je to gradilo dolgo časa, s sistematičnim in načrtnim potvarjanjem zgodovine, na vse to pa se je vsadila namerna laž. "Kar spomnite se, ali smo Italijo napadli mi ali je Italija napadla nas. Saj je vendar Italija napadla Jugoslavijo, ne Jugoslavija Italijo," je poudaril. Stanovnik se je dotaknil tudi vprašanja optantov in takratnega političnega časa in s številkami argumentiral pretiravanje italijanske strani. Italijanov torej nihče ni preganjal z domačih ognjišč, sicer pa se je za izselitev odločilo le 27 tisoč prebivalcev Istre in ne 350 tisoč, kot trdi italijanska desnica.
Spregovoril pa je tudi o fojbah. "Ko ljudi zajame val maščevanja, takrat nimajo več polnega nadzora nad seboj. Takrat se dogajajo zločini. Zato jaz ne bom niti trdil, da je vse, kar se je zgodilo s fojbami, pravilno in po zakonu. Ne! Žal so bile povojne razmere takšne, da so se dogajale tudi nepravilnosti, in o teh smo se pripravljeni pogovarjati," je poudaril Stanovnik. Pri tem je zatrdil, da "kjerkoli je bila storjena krivica, jo bomo ne samo priznali, ampak tudi obžalovali. Obžalovali pa jo bomo na evropski način," je zatrdil. Tako po natančnih izračunih v fojbe ni bilo pometanih desettisoče ljudi, ampak se to število giblje med 1100 in 1600, čeprav se dopušča možnost, da je v posameznih primerih šlo za osebna maščevanja nad nedolžnimi ljudmi.
Tukaj že stoletja živimo Slovenci in Italijani, ki moramo priti do sprave. To pa se ne sme zgoditi s potvarjanjem resnice, ampak z obsodbo rasizma in poklonom njegovim žrtvam, je svoj nagovor zaključil Stanovnik.
Film naj bi bil poln napačnih informacij
Film je že med snemanjem buril duhove na obeh straneh slovensko-italijanske meje, primorski borci pa medtem v Borštu pri Marezigah napovedujejo množičen protest proti spornemu filmu.
Film, ki ga je režiral Alberto Negrin, govori o trpljenju italijanske družine v Istri med drugo svetovno vojno. Glavni junak zgodbe je Francesco, katerega starša postaneta žrtvi medvojnih oz. povojnih pobojev. Njuno usmrtitev namreč ukaže slovenski partizanski komandant Novak, ki ga igra srbski igralec Dragan Bjelogrlič, iz osebnih razlogov, saj je v preteklosti imel razmerje s Francescovo materjo, ki ga je nato zapustila. Novak skuša preprečiti beg otroka, ki mu pomaga duhovnik Bruno, ki ga igra italijanski igralec Leo Gullotta.
Člani koprskega Združenja protifašistov, borcev in udeležencev Narodnoosvobodilnega boja so v Kopru poudarili, da je film poln podtikanj in napačnih informacij, ki povsem sprevračajo zgodovinsko resnico. Primorski borci so tudi opozorili, da lahko prijateljstvo med narodi živi le, če izjave, ki jih eni o drugih objavljajo v javnosti, temeljijo na resničnih dejstvih, v nasprotnem primeru pa nastajajo nepotrebni spori. Prizadevanja primorskih partizanov za resnico o fojbah so podprli tudi tržaška partizanska organizacija in tržaško civilno gibanje Društvo promemoria, pa tudi Zveza antifašističnih borcev Istrske županije.
Predpremiera je bila že 28. januarja
Prva predpremiera filma je bila 28. januarja v Rimu ob prisotnosti italijanskega ministra za telekomunikacije Maurizia Gasparrija, ki je član stranke Nacionalnega zavezništva (AN), naslednice neofašistične stranke MSI. Tržaška predpremiera pa je bila 3. februarja v dvorani Tripcovich v Trstu, prav tako ob prisotnosti ministra Gasparrija. V preteklih dneh so izbruhnile številne polemike z očitki, da skuša stranka AN izkoristiti film v politične namene.