Protestniki, ki se ne strinjajo z odločitvami vlade glede okoljskih dajatev, so se najprej zbrali pred Cankarjevim domom, nato pa odkorakali pred poslopje vlade. S piščalkami in transparenti želijo opozoriti premierja in njegove ministre, da se ne strinjajo z njihovimi potezami.

Vlada je namreč včeraj odločila, da bodo od 30 milijonov evrov, kolikor želijo pridobiti z okoljskimi dajatvami, 6,5 milijona evrov prispevala energetsko intenzivna podjetja, ostalo pa se bo razdelilo na širšo populacijo. Vlada je po tej odločitvi sicer menila, da je popustila zahtevam in da tako ni več razlogov za protestni shod, a očitno se je motila.

V GZS in Pergamu namreč vztrajajo: tudi nova odločitev vlade ne pride v poštev, saj bo slabila gospodarstvo, podjetja, ogrožena pa so tudi delovna mesta. Poudarjajo, da je vlada obljubila, da gospodarstva ne bo dodatno obremenjevala. Zato so se danes zbrali, ker nasprotujejo vladnim načrtom, vezanim na ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov ter višje prispevke za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije. Te bi prizadele papirnice, železarne, opekarne, cementarne, steklarne, toplarne, termoelektrarne oz. izvozno usmerjena podjetja.

V spodnji fotogaleriji si poglejte dogajanje na protestnem shodu:

Prvi mož sindikata Pergam Janez Posedi je v nagovoru pred vlado dejal, da če bodo zadušili gospodarstvo in podjetja, potem ne bo ostalo veliko, saj bodo ukinjali delovna mesta in vrata podjetij se bodo zapirala. Izpostavil je, da vlade vsako leto "izumijo neko novo varianto, kako pobrati denar, ki ga v globalizirani konkurenci vedno težje zaslužimo".

Po njegovih besedah se je v preteklih letih veliko vlagalo v posodobitve obratov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje učinkovite rabe energije. "A kaj, ko so nam sproti, kljub temu da smo dosegli zavidljiv napredek pri povečanju okoljske sprejemljivosti naše proizvodnje, sproti nalagali nove in nove takse, povečevali trošarine, uvajali kupone in vse sorte drugih blodenj, ki se jih lahko spomnijo samo tisti, ki ne vedo, kaj pomeni delo v štirih izmenah, kaj pomeni delo ob nedeljah in praznikih," je bil kritičen.

Politike je vprašal, ali se zavedajo, da delavcem s svojim početjem odžirajo kruh, delovna mesta. V sosednjih državah namreč breme, ki ga mora pokriti proizvodnja, ni takšno, še posebej ne na področju stroškov, povezanih z vloženo energijo, je dejal.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da se moramo zavedati, da če bo šlo gospodarstvu bolje, potem bo šlo bolje vsem v Sloveniji. Opozoril je, da so se protestnega shoda danes prvič skupaj udeležili predstavniki delodajalcev in delojemalcev, in sicer z jasnim sporočilom: "Z novimi obremenitvami podjetij in s tem tudi delavcev ne bomo rešili javnih financ. Takšna računica se ne bo izšla. Negativna spirala večjih obremenitev vseh zaposlenih in krize javnih blagajn se bo tako samo še nadaljevala."

Od leta 2008 je gospodarstvo izgubilo več kot 90.000 delovnih mest, je ponovil. Napačen odgovor države na krizo je eden od glavnih razlogov, da so vsi zaposleni v državi, neposredno ali posredno, ta hip še bolj obremenjeni, hkrati pa se Slovenija preveč zadolžuje in ima težave z javnimi financami, je menil.

Ob doseženi gospodarski rasti so prilivi v javne blagajne predvidoma višji, zato ni nobene potrebe po dodatnem obdavčevanju gospodarstva, je še poudaril Hribar Milič. Namesto tega je po njegovih besedah treba zavihati rokave in narediti tudi red v javnem sektorju. "Tu ne gre za red pri zaposlenih, ampak za red pri organizaciji, javnih naročilih in drugih organizacijskih težavah, ki jih ima javni sektor," je pristavil.

In kakšne so zahteve protestnikov? Kje vidijo rešitve?

V GZS pravijo, da udeleženci protestnega shoda apelirajo na vlado, naj takoj umakne aktualne predloge ali že izvršne njene sklepe, ki bodo dodatno obremenili podjetja, poslabšali njihovo konkurenčnosti, ogrozili delovna mesta, proizvodnjo in celo poslovanje; zlasti v tistih primerih, ko se kakršne koli nove obremenitve in s tem njihove negativne posledice osredotočajo na ozke skupine podjetij.

Prav tako, da se odpove vsakršnim novim obremenitvam gospodarstva v naslednjih dveh letih in da obenem v letu 2015, skupaj s ključnimi deležniki, pripravi strategijo in akcijski plan za postopno razbremenitev gospodarstva in predvidljivo poslovno okolje, vse s ciljem ohranjanja zdajšnjih zdravih delovnih mest in ustvarjanja čim več novih delovnih mest.

In tudi, da s prestrukturiranjem davčnih virov in boljšim upravljanjem javnih blagajn doseže dva ključna cilja: več dodane vrednosti, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Vprašanja so, odgovorov ni

V GZS opozarjajo, da ne vedo, kaj vse zajema teh 6,5 milijona evrov. Obremenitev energetsko intenzivnih podjetij kot tudi energetike? Prav tako jim ni jasno, koliko sredstev od preostalih 23,5 milijona evrov bo na koncu pokrilo drugo gospodarstvo. Na svoja vprašanja odgovorov niso dobili.

Ne zdi se jim primerno in sprejemljivo, da se breme skoncentrira na ozkem krogu podjetij. GZS bo sicer vztrajala, da gospodarstvo ne sme biti deležno nobenih novih obremenitev. Tako so včeraj sporočili, da ostro nasprotujejo tudi povišanju cene za enoto obremenitve CO2, o čemer naj bi vlada odločala v sredo.

"Odločitev o dodatnih 30 milijonih evrov dajatev iz naslova izpustov toplogrednih plinov, kar je dodatna okoljska obremenitev, ki bo posledično povzročila zapiranje delovnih mest, utegne pa sprožiti tudi umik delov proizvodnje posameznih podjetij. Energetsko intenzivna podjetja so namreč v primerjavi s konkurenco v tujini že prekomerno obremenjena, vključena pa so tudi v evropsko shemo trgovanja iz naslova izpustov toplogrednih plinov (ETS)," so sporočili iz GZS.

Pergam: Ne gre za ustrezne rešitve

O podobnih izhodiščih, kot jih je včeraj sprejela vlada, so se pogovarjali že v preteklih dneh, a so jim predstavniki gospodarstva in sindikata že takrat jasno dali vedeti, da ne bo šlo. Zakaj? Zato, ker tovrstni predlogi niso ustrezne rešitve za ta del industrije, saj bodo bistveno poslabšale konkurenčnost največjih slovenskih izvoznikov.

Četudi je vlada breme zmanjšala, gre po njihovih besedah še vedno za ogromno denarja, "še posebej je to veliko, če pade na 15, 16 podjetij". Gre za segment industrije, ki je v Evropi že sicer v slabšem položaju od mednarodne konkurence.

Mramor se čudi: Saj predlagamo znižanje!

Finančni minister Dušan Mramor se čudi nasprotovanju spremembam pri okoljskih taksah, saj vlada predlaga znižanje obremenitve. Z rebalansom za naslednje leto želijo podpreti gospodarstvo, ki je ravno začelo dobro rasti, ter mu ne povzročati dodatnih šokov, dodaja.

Če vlada ne bi sprejela omenjenih izhodišč, bi morala podjetja, ki bodo zdaj pokrila vsoto 6,5 milijona evra, zaradi zahtev EU z letom 2015 začeti plačevati 120 milijonov evrov več okoljskih dajatev letno.

Vlada je po mnenju gospodarskega ministra Zdravka Počivalška za gospodarstvo, katerega predstavniki so danes protestirali, največ storila s sprejetjem proračunskih izhodišč za 2015, s čimer je ohranila finančno stabilnost. Tudi glede dajatev je vlada, kot je dejal, zadeve maksimalno minimizirala.

Počivalšek je spomnil, da je vlada višino primanjkljaja za prihodnje leto določila pri 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je znotraj okvirov EU. "To pomeni največjo dobrobit za slovensko gospodarstvo, saj bomo še naprej ohranili finančno stabilnost, gospodarstvo pa bo imelo dostop do relativno ugodnih finančnih virov," je poudaril minister.

Cerar: Vlada bo pri svojem načrtu vztrajala

Tudi premier Miro Cerar ne razume, zakaj so danes delodajalci in sindikati sploh protestirali. Vlada je šla po njegovih besedah v največji možni meri naproti gospodarstvu, da ga ne obremeni preveč in zagotavlja spodbudno poslovno okolje. Poudaril pa je, da se v zvezi s povečano okoljsko obremenitvijo pojavljajo številne dezinformacije. Ob tem je ponovil besede finančnega ministra Mramorja, dodal pa je, da mnoga od podjetij, ki jih okoljske dajatve zadevajo, skorajda ne bodo dodatno obremenjena oziroma bo obremenitev minimalna. Dodatna okoljska obremenitev je po njegovih besedah posledica zahtev EU za 2015, vlada pa jo uvaja v bistveno nižji meri, kot če bi pustili pot izvajanju evropskih pravil. Dodaja, da vlada pri svojem stališču vztraja.

Greenpeace: Denar v zelene investicije

Slovenski predstavniki organizacije Greenpeace so že v začetku decembra dejali, da so CO2 dajatve nujne, a da je treba ta denar nato usmeriti v zelene investicije, ne pa, da ga vidijo le kot proračunski prihodek. Vlado so pozvali, naj ne popusti pred pritiski, "kajti CO2 je glavni povzročitelj nevarnih podnebnih sprememb, zato je prav, da je primerno obdavčen".